Bilo smo tako rekoč proti vsemu. Proti vojni pa še posebej. Vsaka vojna je bila krivična in nesmiselna. Razen proti tistim, ki so bile osvobodilne.

Zdaj bomo pa še na strani Tajvana, ker jim Kitajska ne dá demokratično dihati? Kaj ima to opraviti z nami? Z nekom na drugem koncu sveta? In kako to zdaj združiti z navajenostjo na nasprotovanje hegemoniji ZDA, ki se zdaj kar naenkrat zavzemajo za zatirane, tako kot so se nekoč hipije za Vietnamce?

Rutinsko

V 80. letih so generalni sekretarji Komunistične partije Zveze sovjetskih socialističnih republik serijsko umirali in se rutinsko nadomeščali. Leta 1982 je umrl Leonid Brežnjev, leta 1984 njegov naslednik Jurij Andropov, leta 1985 pa spet njegov naslednik Konstantin Černenko.

Omenjeni trije predsedniki prezidija Vrhovnega sovjeta so umrli pri 76, 70 in 74 letih. No, danes je življenjska doba daljša. Aktualni ameriški predsednik Joe Biden bo kmalu star 80 let, predsednica predstavniškega doma Kongresa Nancy Pelosi pa je stara že 82 let. Pa se še vedno zna in zmore potruditi za narodov blagor. Tako za ameriškega kot za tajvanskega.

Starci

Mnogi svetovni politiki so bili starci. Brežnjev, Andropov in Černenko so samo slučajno simbolizirali zaton Sovjetske zveze. Veliko pa je bilo še hujših starcev — ajatolahov in mul — z morda manj ponarodelimi imeni, a tem daljšimi bradami in še bolj grozečimi pogledi. Politična gerontokracija ni (bila) nič neobičajnega niti v za odtenek bolj demokratičnih državnih tvorbah.

Vladimir Putin bo čez dva meseca star 70 let, Xi Jinping pa je star 69 let. Je to dobro ali slabo, da sta nekoliko mlajša od svojih ameriških nasprotnikov? Ne vem. Vem pa, da me skrbi, da bo savdski kronski princ Mohamed bin Salman — ravno obratno — vsak čas star šele 37 let.

Na lovorikah ameriške hegemonije

Ljudi pri osemdesetih ali še starejše načeloma spoštujem že zaradi izkušenj, vendar jim ne bi zaupal preveč moči in vpliva na svetovno dogajanje. V tem smislu se mi zdita Biden in Pelosijeva znamenji perverzno senilnega političnega baby-boomerstva.

Zgodovine preobjedena generacija še dolgo po poteku roka trajanja pervertira lovorike ameriške hegemonije v navidez hipijevsko solidarnost z željnimi svobode in miru. Kjerkoli na svetu že ti reveži živijo.

Da se politika Bidnove in Pelosijine starosti na Tajvanu poslužujeta identičnih ideoloških pretekstov, kot sta se jih posluževala Johnson in Nixon pred petdesetimi, šestdesetimi leti v Vietnamu, je precej neverjetno in šokantno. Edina razlika je v tem, da mladi ameriški moški ne bodo tam umirali, kot so nekoč umirali v Koreji, Vietnamu, Kuvajtu, Iraku in Afganistanu. Bodo pa zato utrpeli drugačne posledice — in z njimi ves svet.

Pravične in nesmiselne

Časi so se spremenili. Vojne so še vedno krivične in nesmiselne, a mnogim se tudi osvobodilne vojne zdijo nesmiselne. Tudi če so slučajno pravične. Občutek solidarnosti ali brezbrižnosti do zatiranih ali napadenih je drugačen. Daleko od oči, daleko od srca? To ne igra več vloge. Globalizirani svet je danes ekonomsko, materialno, tehnološko tako prepleten, da lahko konfliktna ali vojna škoda — neglede na oddaljenost žarišča — nevtralizira našo emocionalno in načelno solidarnost z žrtvami.

Kdo nam bo zameril?

V originalnih časih flower-power gibanja se ni bilo treba sekirati, da bodo zaradi vojne Vietnamu zbezljale cene energentov in pšenice ali da se sesuvajo borze. V tem smislu se bojim, da bo ameriška ponarejena zaskrbljenost za samostojnost in svobodnost Tajvana — če se bo iz neumnega in nepotrebnega izzivanja Xi Jinpinga razvilo kaj bolj resnega — pripeljala do brezbrižnosti, brezčutnosti svetovnih razsežnosti.

Ker kdo razen Tajvancev bo državljanom sveta zameril, če jim bodo z drugega konca sveta dopovedovali, da za njihovo svobodo niso pripravljeni zastaviti svojega ne sicer težko pridobljenega, a že nazadujočega udobja.
Že zdaj me čudi, da se brezbrižni in brezčutni egoisti še ne oglašajo v zvezi z vojno v Ukrajini in s sankcijami proti Rusiji. Resno me zanima, kako dolgo bo še trajala ta idealistična potrpežljivost in kaj se bo zgodilo, ko je ne bo več. Verjetno bo še huje kot prej. Nam, njim, vsem.