Na tej ladji smo skupaj, pa vendar vsak sam

Po dveh mesecih strahu — pa tudi panike — je napočil čas skepse in razlag, teorij zarote, vzrokov pandemije, spraševanja, kako smo v tem času živeli in zakaj smo tako moali živeti. In o vsem em razpravljamo v kontekstu domačega političnega dogajanja.

Toda pomembnejše je dvoje: prvič, pandemija je globalna kriza, zato bi se nanjo morali odzvati nadnacionalno, in drugič, obdobje, ki prihaja, lahko prinese res črne scenarije. Tudi to je nadnacionalni problem. Presenetljivo je, da smo naš spekter informacij omejili samo na politično-ideološki boj med strankami pri nas doma, pri tem pa smo pozabili, da ne vzroki in ne rešitve niso samo stvar našega okolja.

Življenje v Evropi, ki očitno ni pripravljena na izzive, skupne vsem državam, bi nas moralo zelo skrbeti. EU je slabo prestala test usklajenega delovanja. Na pandemijo ni bila pripravljena. Države so se reševale same, kot so vedele in znale. Pa četudi je pravica do zdravja in življenja pravica