Sliši se grozno: “Pretresljivi dogodki dobivajo še globlje razsežnosti”. Če ne bi bilo zraven fotografije, bi pomislil, da je spet nekdo nekoga na posebno grozovit način umoril ali da so na Trstenjakovi recimo našli Grimsa, priklenjenega na radiator.

Dragi sosed, pomirite se. Nič takega se ni zgodilo. S temi besedami je zdravniški sindikat samo opisal pogajanja z vlado. Konkretno to, kar je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan v telefonskem pogovoru bojda rekel pogajalcu Fidesa. Da naj sprejmejo in podpišejo vladni predlog. Če ne …

In potem je sledilo nekaj grdih groženj in zloveščih napovedi, kako da bo vlada Fides … — no, z eno besedo: zjebala.

Cinkarjenje

Ministra za zdravje se že zato ne čutim dolžnega zagovarjati, ker se zdaj sam brani z za lase privlečenimi, malodane smešnimi izgovori — da ga je zaneslo, da je bil emocionalen, preveč zaupljiv do sogovornika, kolega, zdravnika, moškega (celo to je omenil) — in se v zadregi opravičuje.

Rad bi pa na tem primeru razložil, kako se ljudje — namreč politiki, sindikalisti, torej javne osebe — dandanes pogovarjajo. Pa ne samo, kako se pogovarjajo, ampak kako se cinkarijo.

Lahko se strinjam s tem, da noben ministrov telefonski pogovor — pa četudi je na štiri oči ali na dve ušesi — in še posebej, če je po drugi strani tudi služben — ni privatna zadeva. Pa vendar se mi zdi odurno, da gre človek, s katerim se je minister pogovarjal, obesit na ta velik zvon, kaj mu je rekel.

Psihološka vojna

Po interpretaciji Fidesa je DBL — ki ga je sindikat zatožil generalnemu sekretariatu vlade “zaradi kršitve etičnega kodeksa”, nekdo drug pa še prijavil KPK — pogajalcu rekel, da je to [kar mu govori] “ukaz predsednika vlade”; da bo taisti sprožil “totalno vojno”, če ne sprejmejo predloga; da bo vlada Fides (in zdravnike “osamila in izčrpala”; jih diskreditirala z objavo njihovih zaslužkov (podatke da bodo dobili od FURS), vključno z dr. Beović in jo “stisnila v kot”.

Meni samemu, ki nisem niti (dober) pogajalec — ali kaj šele diplomatski —, se to ne zdi nič takega. Predstavljam si, da se vladni in najbrž tudi drugi, zlasti poslovni pogajalci tako pač pogovarjajo. Si tako rekoč grozijo z ne vem kakšnimi strategijami, ki bi naj nasprotno stran pripravile do tega, da pred njimi klonijo. To je pač psihološka vojna. Če ne gre zlepa, pa gre zgrda. Zastraševanje nasprotnika. Pa če mislijo resno ali samo blefirajo.

In BTW, le zakaj bi človek navijal za Fides? Za zdravnike že mogoče bi, za Fides pa zagotovo ne. Pa čeprav se je Gonrad Greed is Good Guštrin uvidevno umaknil v ozadje.

Mina

Toda minister naleti na mino. Naleti na premetenega človeka, ki telefonski pogovor morda celo skrivaj snema — ali vsaj vestno beleži izrečeno, da ne bi kaj pozabil — in potem to objavi kot “pretresljiv dogodek” z “globljimi razsežnostmi”.

Če bi nekdo objavil podrobnosti privatnega pogovora — seveda proti sogovornikovi volji —, bi normalni ljudje njegovo ravnanje obsodili. Rekli bi mu, da je hinavec in zahrbtnež. Na družbenih omrežjih bi ga zmerjali s pizdo.

Ampak ne sindikalnega pogajalca, ki je nategnil ministra. V tem primeru je kriv minister, ki je to in tako govoril. Ki je grozil, izsiljeval. Ker ko to pride v javnost, nastane cel cirkus. Navaden, četudi polemičen in prepirljiv pogovor je naenkrat slišati povsem drugače. Človek, ki si tega ne bi smel privoščiti, je grozil, izsiljeval. Nekaj, kar je bilo samo pogajalska strategija, je postalo škandal.

Odstop? Zakaj?

Da ne bo pomote: DBL je očitno zelo naiven, da je šel to razlagat sindikalističnemu pogajalcu. Njegova lahkomiselnost — ali magari zaupljivost — je neverjetna. Gre tudi za neizkušenost. Kako se lahko minister spozabi do te mere, da ne pomisli, da ima morda opraviti s preračunljivim hinavcem in zahrbtnežem, ki bo vse izrečeno izkoristil proti njemu?!

Nisem zgrožen nad pogajalsko strategijo ministra za zdravje. Zgrožen sem nad njegovo začetniško napako. Tako nasesti nekomu je popoln amaterizem.

Bi moral Bešič Loredan odstopiti? Po mojem ne. Da je emocionalno nadrl sindikalista, zagotovo ni razlog, da ga ne bi smeli več videti na položaju. Če že, bi ga morali odsloviti zaradi nepremišljenega ravnanja.

Toda to ne bo zgodilo. Če se mogoče še kdo spomni, DBL je poleti sam ponudil odstop ob šlamastiki z zamenjano identiteto pokojnika, a ga Golob ni uslišal. Pozneje, ob aferi z izbrisanimi napotnicami, je bil raje modro tiho in se ni več sam ponujal.

Zdaj pa se sploh ne bo. Že zato ne, ker Golob ne bo žrtvoval podpredsednika vlade in prvega človeka kao ključnega resorja — pa še prvoborca Svobode — samo zato, da bi naredil vtis na … koga? Opozicijo? Golob ni v situaciji, ko bi na kogarkoli moral ali hotel narediti vtis. Še najmanj pa tako, da bi to plačal z Bešičevo glavo.

Res je, da je DBL nekoliko oslabil vladna pogajalska izhodišča, a to ni razlog, da bi ga bilo treba kaznovati. Nasprotno, to je samo še razlog več, da ga Golob ne bo skenslal. Zdaj mora vlada še tem bolj pritisniti na Fides in za to je Bešič s svojimi metodami ravno pravšnji.