Na obisku pri mami na Žalah

Hotela sem napisati zgodbo o tem, kar pogosto počnem, in sem se spomnila na Žale. Odkar je umrla mama, pogosto hodim tja. Vsakič, ko se zamenja letni čas. Ali včasih teden. Letošnje poletje je tako vroče, da še nisem šla k mami. Ampak ta greh nameravam popraviti danes popoldne. Kupila sem ji rože in svečo. Vse to ji bom odnesla. Žalostno. Namesto da bi šla k njej na obisk — kar bi bilo veliko lepše —, žal ne morem več. Še vedno sem žalostna, da je tako hitro odšla. Nisem ji mogla pomagati. Zelo turobna misel.

Lepo bo danes, ko ji bom prinesla modre rože z belim šlajerjem. Upam, da bo vaza dovolj velika za ta šopek. V skledi z zemljo je asistentka že nasadila portulake različnih barv. Grob bo zelo pisan. Nabavila sem tudi svečo vijoličaste barve. Zelo bo pasala v ta vrt.

Pogosto hodim na Žale. To je žalostno, ampak kaj morem.

Grob za mojo mamo mi je odstopil prijatelj, ki staršev ni pokopal na Žalah, ampak v Beli krajini. Tam sta oba že pod rušo.

Ko...