K meni je prišla nova asistentka. Postavna, pripravna, nasmejana bjonda. Živi v Mozirju. Najprej sem jo vprašala, kako si ona sama reče glede na kraj bivanja: Mozirka ali Mozirjanka? Kot iz topa je ustrelila: »Mozirjanka«.
Joj, kakšna lepa beseda! Prav pravljična. Slovenščina je res čudovit jezik.
Jaz sem imela staro mamo na Igu. Veste, pravilno se reče, da greste »na« Ig in ne »v« Ig. Če sem babi Fani kdaj vprašala, ko je bila še živa, kje živi, je rekla v starinski sklanjatvi: »na Igi«.
Ig je kratka, ampak težka beseda. Črka »g« se pri pregibanju spreminja v črko »ž« ali »š«. Ižanec, Ižanka. Pridevnik je pa »iški« ali »ižanski«.
V nekem obdobju je veljalo za pejorativno, če si rekel, da si »Ižanec«. Res, da so zelo zavijali po Dolenjsko, ampak so bili zelo nabriti in z vsemi žavbami namazani. Niso se pustili zajebavati.
Iškovarci
Parkrat sem bila poleti en mesec na počitnicah pri stari mami. Dialekt sem samo ošvrknila, pa sem ga že osvojila. Še danes točno vem, kateri električar je Ižanec.
Glede Iga in Ižancev skratka ni dileme. Je pa dilema v naslednji vasi, ki se imenuje Iška vas.
Kako se imenujejo njeni prebivalci? Če se prav spomnim iz mladosti, se jim reče »Iškovarci«. Upam, da ne bo zamere, če se motim. Lahko me pa kdo poduči. Dopuščam to možnost.
Beseda »Ižanec« zame ni pejorativna in jo znam zagovarjati. Je pa res, da ljudstvo s tega konca ni zelo dobronamerno, ampak je bolj nagnjeno k nagajanju.
Najhuje je, če se peljete na Ig na pepelnično sredo. Tam naletite na povorko pustnih šem, ki pokopavajo Pusta. Naredijo šrango in če hočeš mimo, moraš plačati — ali pa te pretepejo.
Ko sem bila majhna, smo naleteli enkrat na takšno šrango. Spomnim se samo, da je truplo ubogega Pusta ležalo na nosilih, pri tem pa nam je eden od šrangistov migal z lulčkom od Pusta, ki so ga naredili iz banane. Zame je bil to kar šok.
Imela sem še eno asistentko iz Trzina. Ženskam iz Trzina se reče »Trzinka«. Ena od njih nastopa v ljudski pesmi:
»Trzinka, Trzinka, Trzinka zgodaj vstala,/svojga ljubga čakala./Na raufnk, na raufnk, na raufnk se je vsedla,/svojga ljubga čakala./Vso črno, vso črno, vso črno rt je imela,/svojga ljubga čakala.«
Ta pesem nima nič boljše energije kot Ižanci. Žaljiva je. Ni mi všeč. Ljudske pesmi niso vedno mile, znajo biti tudi žaljive. Pa vendar jih imam rada.
