Zdaj ni treba več razlagati

Kot sem povedala študentom: zdaj se mi ni več treba truditi, da bi komurkoli dopovedala, kaj Janša hoče z javno TVS, kako si predstavlja “uravnotežen” program in “posodobitev” programa TVS. In kaj je s tem narobe. Zdaj ni treba več razlagati. Treba si je samo pogledati predvčerajšnji “posodobljeni” Studio City. Vsebino oddaje. Izvedbo. Voditelja, ki očitno ni dojel, da intelektualno ni dorasel nalogi, ki mu jo je režim naložil. Kot tudi ni bil dorasel vodenju predvolilnega soočenja. To, kar je nesrečni človek, ki se je podal v projekt samosramotitve in samolikvidacije, govoril. Kako je sedel. Itd. Če bi imel vsaj malo samospoštovanja in sposobnost normalne intelektualne presoje, bi se tovrstnim eksperimentom odrekel. Pa se ni.

Kot se vodenju eksperimentov ni odrekel generalni direktor RTV Slovenija Whatmough. Ljudje očitno pač ne znajo presoditi, kje se je treba ustaviti. Ne zaradi drugih. Ampak morda predvsem zaradi sebe. Da se javno ne smešiš. Da ohraniš lastno dostojanstvo. In samospoštovanje.
​{embed_info_box}201520{/embed_info_box}

Bravo Mladinsko! Bravo Marcel!

Po drugi strani je Marcel Štefančič v Mladinskem gledališču s postavitvijo Studia City oz. Studia 9. maj v živo požel zmago. Moralno. In siceršnjo. Bravo Mladinsko! Bravo Marcel!

Kot sem že zapisala, je Štefančič postal personifikacija antijanšizma. Kar je spet učinek, ki ga je proizvedel sam Janša in njegova vlada s svojo lastno nepremišljenostjo. Lahko bi rekli celo neumnostjo.

Sicer je res, da se tisti, ki drugim kopljejo grob, ponavadi sami vanj zvrnejo. Toda kljub splošnemu poznavanju te resnice nekateri še vedno ne verjamejo, da se to lahko zgodi njim. Sedanja vlada z Janšo na čelu bi morda lahko bila še pred porazom na volitvah prepričana, da se njim to ne more zgoditi. A po porazu bi morala dojeti, kaj se je zgodilo. In se zaradi ohranitve minimalne kredibilnosti ustaviti.

Zmagovalci in poraženci

Ni namreč jasno, kako si lahko določene politične stranke, strankarski voditelji in posamezni politiki domišljajo, da bodo s takšno prtljago lahko še naprej delovali v politiki. Zdaj namreč sploh ne bo več treba razpravljati. Argumentirati. In protiargumentirati. Kdo so. Kaj počnejo. Kaj je njihova agenda. Zdaj bo dovolj, če bomo iz arhiva vzeli včerajšnji “prenovljeni” Studio City. In posnetek ponedeljkovega dogajanja v Mladinskem gledališču.

Zdaj besede niso več potrebne. Dokumenti govorijo sami zase. Iz posnetkov je jasno, kdo je poraženec. In kdo zmagovalec. In poraženec ni Marcel Štefančič, ki je moral oddajo izvesti v Mladinskem gledališču. Kot ni zmagovalec “prenovljeni” Studio City. Ta je namreč poraženec. In Štefančič zmagovalec. Moralni zmagovalec. 

Moralne zmage štejejo. Čeprav nekateri mislijo, da ne. Da so to stvari za otroke. Da je treba ravnati pragmatično. Zdaj imamo materialni dokaz, da je ta logika napačna. Kam je ta logika pripeljala vse, ki so stali za “prenovljenim” Studiom City. Namreč v samoukinitev.

Popolna blamaža

To, kar se bo zgodilo s Studiom City, je predvidljivo. Konec meseca oddaje na programu TVS ne bo več. Blamaža Graha in ostalih je popolna. Potem bo sledil Grahov sklep o ukinitvi oddaje. Štefančič pa bo, upam, nadaljeval z rednimi ponedeljkovimi oddajami v živo v Mladinskem gledališču. Prepričana sem, da bo dvorana vedno razprodana, tudi če bo SMG uvedlo vstopnice. Kajti tu ne gre samo za Štefančiča. In njegovo moralno zmago. Ampak za civilno nepokorščino. Za civilno voljo. Za glas ljudstva. Ki bo toliko glasnejši, kolikor manj bo slišan. Zdaj smo že na tej točki.
​{embed_info_box}201519{/embed_info_box}

Med prvimi stvarmi, ki jih bo vlada storila, bo po mojem to, da bo uredila razmere na javni RTV. Sprejela nov zakon o medijih. In spet uvedla programsko shemo, ki se je skozi leta pokazala kot učinkovita. Ne trdim, da ni treba nekaterih stvari na novo premisliti. Ali posodobiti. Toda te posodobitve morajo biti res posodobitve. Ne pa lepljenje razbitega porcelana. Ki je razbit zato, ker ste spustili v trgovino slona.

Studio City bo nazaj

Studio City bo nazaj. Skupaj z Marcelom Štefančičem. Morda bosta oba posodobljena. Vendar tako, kot je bila ta oddaja posodobljena že v preteklosti. Torej tako, da bo še boljša.

Janša in njegovi somišljeniki bodo končali kot poraženi gledalci. Vedno znova je moralna zmaga gledati nepoštene posameznike, ki skupaj s svojimi privrženci — nekateri z nadutim, nekateri s slabo zaigranim izrazom vseenosti — človeško klonejo pod moralno zmago drugega. Moralne zmage namreč štejejo. V danem trenutku. In na dolgi rok. Zato nam ni treba skrbeti, kdo je zmagal. In kdo bo obveljal za zmagovalca. To že vemo.