Bil je Igor, moj dobr frend, k se nisva vidla sto let. Brat od Jana Cvitkoviča. “Kakšna kava? Jaz rabim tri ure, da pridem k seb.”

“Dej, dej, k sem glih kle. Čez deset minut sem pr teb.”

Vsazga druzga bi v kurac poslala, sam njega mam rada. In se na šus vzdignem, vlečem cunje gor, letim na wc in sprot še pospravljam stanovanje. Pa mi spet piše, da mi zvoni pod blokom in da mi zvonec ne dela. Se razpizdim, se začnem obuvat, letim napol namazana in oblečena dol. Spodi nobenga. Gledam po avtih, ništa.

Spet peš nazaj v četrti štuk, mu pišem: “Se ti delaš budalo iz mene?”

On pa men lagano sportski nazaj: “1. april!”

Sam to je še videl na sporočilu: “JEBI SE!” Marš, res. Sej mu je ratalo vrhunsko, nč ne rečem, sam prov vesela pa tud nisem bla.

Sam kaj, ko se men zdi, kokr da je vsak dan 1. april. Sploh, če odpreš družbena omrežja. 

Poslanstvo v življenju

Eni drkajo s chemtrailsi, drugi z Ukrajino in Rusijo, tretji so še vedno razpizdeni zarad korona scene. In seveda volitve. Na vsakem koraku. Dol z desnico, gor z levico. Ali obratno.

Eni so prov tko, kokr da jim je to poslanstvo v življenju. Sam še za to živijo. Ma ne jaz. Dol mi visi za oboje, ker so oboji mal preveč fanatični. In to mene odbija. In pol se spravljajo name, ker ne mislim it volt. Pa za ker kurac nej kr enga obkrožim?

“Ja pejt. Sam zato, da ne bo Janša,“ mi razlagajo. Ma zaboli me še zanjga, res. Sem ga jaz volila? Nisem, ker nisem šla volit. In zdej nej grem na volišče, ker me drugi silijo?

Ja, ampak to je tvoja dolžnost, še kr poslušam. Ma kurac moj. Moja dolžnost je sam crknit čimprej. In kot sredinska al kot ena, k couldn’t care less o politiki, poznam seveda obe strani. Frendi so in levi in desni. Bralci isto. Bi mogla bit res glupa, da se ena jaz, k hočem sam pisat, opredeljuje v politiki. Komu na čast?
​{embed_info_box}198276{/embed_info_box}

Vseen, kdo bo to zrihtal

Ena stran žali vse živo po Twitterjih, ta druga se je med sabo že trikrat skregala. In pol berem, kako Jenull ne pusti Galetu objavljat na FB strani, ki je od Galeta al za Galeta. Kakšne so pa to otročarije? Ta druga stran pa grozi vsevprek. In jaz nej dam enim od teh svoj glas?

Aja, kar se tiče ta desnih. Ne bit tok prepričani, da jih volijo sam tam eni iz vasi, napol pismene mamce. Kruta pomota. Jaz poznam izredno uspešen, inteligenten, izobražen folk, k so za njih. Mogoče se sliši čudno, sam tko je. Je pa res, da si tud oni ne upajo napovedat izzida letošnjih volitev, ker kle je lahk še svašta.

In tko nisem ne leva ne desna. Mene bojo kupli tist moment, ko bojo zbrcali ta bedni Kebrov zakon v koš za smeti. Pa končno legalizirali gandžo. Čist vseen mi je, kdo bo to zrihtal, sam nej že bo.

Pol folka misli kandidirat

In pol kr naenkrat dojamem, da misli pol ljudi na FB kandidirat. Kr naenkrat vsi v politiko. Od pevcev do igralcev do ne vem koga. Pa čaki mal, a ni treba tud kej vedet o politiki?

Jaz seveda kle sam neki laično nabijam, k mi rok oddaje članka skače v rit. Folk bi se šel to kr zares. Da se ji da. Politika je kurba, ampak verjamem, da so mikavni stolčki v parlamentu in poslanska plača.

Zato preskočim vse take novice v medijih. Berem sam še to, kdaj se bosta Jennifer Lopez pa Ben Affleck poročila in kdaj bo Kim Kardashian že odvetnica.

Mogoče se vam zdi to neumno, men pa prov nč. Takoj ko se znebiš sranja od kao resnih novic, lažje dihaš. In rajš pišem knjigo. O seb. Kaj me boli za une tam.

Čeprov, zakaj ne bi mela še jaz svoje stranke, če jo ma lahk vsak? Stranka 1. aprila. “Delamo za vas, tlačimo pa v svojo rit.” To bi bil tak standup v parlamentu, da se ti zdej lahk sam skrijejo. Zaprta nisme bla nikol, substanc pa itak ne preverjajo. Taman zame.
​Aja, sej res. Je to, da nisi bil zaprt, sploh pogoj za parlament?