Preganja me korona virus. Ne morem nikamor. Niti v trgovino, niti na tržnico. Zelo sem prizadeta. Zdrava sem in nič mi ni, toda ne morem si privoščiti, da bi se česa nalezla. Torej ne hodim nikamor. Niti na Toško čelo. 
Na Toškem čelu telovadim, delam svečo in se raztegujem. Zapeljem se v gozd, pogledam, ali kaj novega raste, in se nadiham svežega zraka.
Tam ponavadi berem kakšno novo knjigo. Tudi to je obstalo. Nisem mi še uspelo prebrati knjig, ki mi jih je podarila Desa Muck. 
Zato se zdaj posvečam oddajam na programu National Geographic Wild. Redno spremljam doživetja veterinarke z Yukona. Pogumna ženska, ničesar se ne boji. Obvlada tako lose kot medvede in ptice. Za vse najde pravo zdravilo.
Čas si krajšam tudi s kuhanjem. Danes sem skuhala špinačo. Na tržnici jo je kupil moj mož. Res sva skladen par.

Sirtaki

Včasih mi uspe videti tudi kak dober film. Poročila preskočim, ker jih slabo prenašam. Saj ne rečem. Sem na tekočem z vsem: koliko je bolanih, kje jih je največ. Ampak od tega se ti zmeša. 
Zadnjič sem na HRT ujela dober film. Grk Zorba. Še črno-bel. Zorba mi je bil zelo všeč. Blefer prve klase. Vse probleme rešuje čustveno. Če ne gre drugače, si pomaga tudi s plesom. Lastnika posestva na Kreti, precej zadrtega Angleža, na koncu celo nauči plesati. Tako potem na plaži plešeta ta slavni sirtaki. 
Ostaja pa mi še gojenje rož. Kaktus sem presadila v večji lonček. Takoj je zacvetel, s krasnimi roza cvetovi. Fotografijo sem objavila na Facebooku, ker iščem novo ime zanj. Prej mu je bilo ime Buco. Zdaj je zrasel že visoko, zato mu ime Buco ne pristoja več. Ima že nekaj let. Podarila mi ga je nekdanja asistentka Darja Čadež. Ne verjamem, da se ga še spomni. Morda ga bo videla sedaj na Facebooku in predlagala kakšno fajn novo ime zanj.