Poln kufer imam new age norcev, ki protestirajo proti nošenju mask in drugim protikoronskim ukrepom, uvajanju 5G omrežja, cepljenju otrok, jedenju mesa itd. Ponavadi se zanje niti ne zmenim. Opažam pa, da to nakladanje ni neškodljivo. To niso več samo vici o človeški neumnosti, ampak kao učene trditve, ki so jim s samodeklarirano kompetentnostjo nadeli strokovnjaško zveličavnost.
To ni več hec, to je zdaj res!
Tako bi Facebook esej o pretiravanju z nevarnostjo korona virusa, ki ga je napisal TV voditelj in body builder Marko Potrč, zlahka šel gladko mimo mene. Mimo mene bi lahko šlo blond odobravanje berlinskih demonstracij igralke in pevke Tanje Ribič. Kaj šele pametovanje šansonjerja Wernerja o nesprejemljivosti nošenja mask.
Potem pa berem, da je NIJZ predlagal, naj šolarji in dijaki nosijo maske. Ne v razredih, ampak samo v skupnih prostorih. In še to samo prvi teden šole!
In je že cela drama! Demokratična!

ZZZ/NIJZ

Pazite: NIJZ je samo priporóčil, predlagal nošenje mask v šolah. Ne predpisal. Da ne bi po nepotrebnem razjezil teh modelov ali kaj?!

»Dober večer. Moje sporočilo je: mirno, pogumno, odločno, veselo v novo šolsko leto. In seveda trije Z-ji: znanje, zdravje, zaupanje.«

Gospa ministrica je bila videti zelo vesela. Saj ne rečem. Jaz bi tudi imel tako razredničarko. Kdorkoli že je njen piarovec, to s tremi Z-ji se mu je zelo posrečilo — čeprav morda neljubo asocira na onomatopoetično črkovje, ki v stripih simbolizira spanje ali celo dolgčas.
Ampak kaj ministrici pomaga ta spodbudnost? Kaj njena spodbudnost sploh pomaga komurkoli? Kaj pomaga staršem in otrokom?
ZZZ? Znanje, zdravje, zaupanje? Simona Kustec je zadela troedino bistvo novodobnega negativizma: premnogi starši, pametnejši in nezmotljivejši od avtoritet, si znanje in zdravje predstavljajo po svoje, drugače — zaupajo pa tudi nikomur. Razen enako mislečim, seveda.  

Z žegnom ministrice

Problem je še tem večji, ker je ministrica v nadaljevanju pogovora — ko jo je Rosvita Pesek provocirala, češ, NIJZ maske samo priporoča, nekatere šole pa so jih razglasile za obvezne — odgovorila takole:

»Tako da je treba [priporočila NIJZ] kar spoštovat, temu zaupat. Na koncu pa, če se odločimo drugače, pač — emm — naredimo po svoje. Nič ne bo s tem narobe. Vendar pa to potem tudi pomeni, da s tem prevzemamo en del odgovornosti tudi na sebe.«

Ali zdaj vidite? Če se Werner odloči »drugače« in »naredi po svoje«, ima vso pravico otroka poslati v šolo brez maske. Z žegnom ministrice za šolstvo. On že ve, zakaj se lahko dela pametnega.
Simona Kustec pa ni edina, ki dopušča možnost nenošenja mask v šolah. Tudi pravo daje prav zanikovalcem potrebnosti previdnostnih ukrepov. No, vsaj en pravnik. Takole pravi Andraž Teršek: 

»Če bi kateremukoli otroku preprečili vstop v šolo, ker nima maske, ali [če] bi ga silili ali prisilili k podreditvi drugim ukrepom v sklopu vseh ukrepov, čeprav njegovi starši tega ne dovolijo, ali […] s tem pogojevali njegov vstop v šolo ali […] ga poslali domov ali nemara celo izključili iz šole, bi to pomenilo očitno in osupljivo kršitev veljavne zakonodaje, Ustave in mednarodnega prava.«

Saj ni čudno, da je za razliko od drugih pravnikov tako popularen.

Kdo bo gor plačal? 

Nenasitnim, ki si jo znajo vzeti, se bo od preveč svobode zmešalo. Družba bo pa šla k hudiču.
Recimo, da se na neki šoli razširi korona. Recimo, da sošolce okuži učenec ali (mladoleten) dijak, ki s privoljenjem staršev ne nosi maske v zapovedanih prostorih. Recimo, da bog ne daj zboli veliko otrok. Na neki šoli ali celo širše.
Recimo torej, da se bodo celi razredi, cele šole, cela mesta, cela država — s starši vred, ne samo učenci — zaradi teh pametnjakovičev matrali s poukom na daljavo. Kaj pa potem? 
Kako bodo — in ali sploh bodo — gor plačali tisti, ki so svojemu otroku dovolili, da se ne drži priporočil NIJZ in/ali internih zapovedi šole? Z argumentom, da je to brez veze? Bodo Potrčem in Wernerjem sploh kaj požugali? In potem jim bo padla gledanost ali poslušanost? (Oh, yeah …)
Bomo ministrico potem prijeli za besedo in jo vprašali, kako si predstavlja prevzemanje »enega dela odgovornosti« s strani novodobnih, antiavtoritativnih, liberalnih, anarholiberalnih, svobodnjakarskih staršev?
Kaj bo odgovorila? Da se na napakah učimo? Da je to lekcija za nas vse? Tako za NIJZ kot za tiste ta pametne starše?
Teršek bo verjetno imel odgovor že pripravljen. Spet kaj pravniškega, seveda, ker se na reglce ne spoznamo in z njim pač ne polemiziramo. 

To še dodam pa grem

To pri nas je še kolikor-toliko benigno. Zaenkrat. Jasno je seveda, da so estradniki na Facebooku samo vrh ledene gore vsesplošnega zanikanja zdravstvenih in šolskih avtoritet in konspiratizma. Teh ljudi ni malo in jih bo bog pomagaj tudi vedno več.
Seveda jih pa v Sloveniji ni in ne more biti toliko, kolikor se jih je zbralo to soboto v Berlinu na demonstracijah proti protikoronskim ukrepom — ki so se iz levo-desne parade ponosa ekumenične stupidnosti in vikendaškega kvazipozitivnega negativizma skorajda sprevrgle v desant na Reichstag.
Neko drugo ljudstvo, konkretno meščanstvo, ki je terjalo svobodo, je nekoč požgalo Bastiljo, simbol represije. Danes pa je ljudstvece — glej spodaj, nekakšno mikromeščanstvo — hotelo demolirati ne več ne manj kot Reichstag, simbol demokracije. Noro!
Samo ta izvrstni odlomek iz Spieglovega komentarja še dodam pa grem. Se cepit proti neumnosti. In dat gor masko.

»Nekaj deset tisočev ljudi je dobilo svojo priložnost. Potrudili so se, da bi izpadli smešni. To ni bilo ljudstvo, temveč ljudstvece. Ljudstvece, sestavljeno iz mavričnih in reichskrieg zastavonoš, ki sedé po turško meditirajo, pritrkovalcev Putinu-Putinu, rasta look tolkalcev in obritoglavcev. Tako čudaške fronte svet še ni videl. Zato je mogoče tistim, ki se od organizatorjev in sodelujočih zdaj distancirajo, da jih ne bi kdo stlačil v isti koš z desničarskimi ekstremisti, odgovoriti samo eno: sami ste si krivi.«