Izpadlo je seveda vse narobe. Narobe, ker ga. Bačovnik Janša še ni imela intervjuja na Televiziji, zdaj pa kar naenkrat ja. Narobe, ker jo je intervjuval Možina, aboniran na desničarje in domobrance. Narobe, ker je poročena z od mnogih osovraženim in preziranim predsednikom vlade.
A kakorkoli, nedeljski intervju z Urško Bačovnik Janša je bil verjetno najbolj zanimiva in gledana zadeva na TVS zadnja leta — če ne upoštevamo recimo odločilnih tekem v popularnih nacionalnih športih. Celo jaz sam sem intervju ne samo gledal, ampak sem si prav naprej vzel, da ga bom gledal. In to v realnem času.
Še več! Tako kot mi je bila UBJ (ne nepričakovano) všeč, pa je treba tudi pohvaliti Možino samega — ki je intervju vodil sicer standardno zanič — za tako rekoč genialno idejo, da edino ali vsaj edino pravo prvo damo pripelje na televizijo.
Ampak kaj je bilo torej narobe?

Najbolj normalna stvar na svetu

Intervju s predsednikovo, premierovo, politikovo ženo je za mnoge, premnoge bralce, gledalce medijsko najbolj normalna in interesantna stvar na svetu. Ne nujno v tabloidni štampi, zaradi mene lahko tudi na nacionalni televiziji.
A ne v Sloveniji. In ne, če gre za ženo predsednika vlade, ki ga toliko ljudi ne mara in ki sam sistematično sesuva, žali taisto nacionalno televizijo — ta sama pa kljub svojemu poslanstvu tudi ne skriva svojih averzij do njega.
In nenazadnje: premierni intervju z doslej zadržano in odmaknjeno premierovo ženo bi v normalnih razmerah pritegnil bistveno več medijske pozornosti, odmevov, follow-upov in citatov kot pa recimo intervju z jezičnim predsednikom UEFA.
Pa nimam nič proti g. Čeferinu ali nogometu. Hočem samo dopovedati, kako bizarne so razmere v naših medijih.

Kje je Miša Molk?

Urška Bačovnik Janša je simpatična, prijazna, nasmejana gospa in za nameček še prikupna kot pojava in lepo napravljena. Za take intervjuvance — še posebej iz konsenzualno občudovanega zdravniškega poklica —, ki znajo tudi kaj pametnega povedati, se slovenski mediji načeloma tepejo. No, pravzaprav se tepejo že za veliko manj.
A ne za UBJ. Doslej se niso. No, če bi se UBJ razdajala Onam ali Zarjam — ali bog ne daj Novi24TV (kot njen dragi vsak teden) —, bi njena medijska cena padla. To ji je že menda jasno.
Da je pristala na intervju za TVS, je zanjo enako pohvalno, kot je pohvalno za TVS, da jo je povabila. Pa ne že tri dni ali tri tedne potem, ko je postala prva dama, ampak po treh mesecih. To je primeren zamik. 
Seveda bi bilo veliko bolje — tako za gledalce kot za intervjuvanko —, če bi se z go. Bačovnik Janša pogovarjala recimo Miša Molk. Možina je bolj liga Zvezdane Mlakar, le da verjetno več ve o medvojni zgodovini in da ga zanima politika.
Za kaj več (intimnega) izvleči iz človeka pa on ni. Urška Bačovnik Janša v bistvu niti ni odgovarjala na Možinova vprašanja. Povedala je pač to, kar je hotela povedati. V bistvu bi jo lahko intervjuval kdorkoli. Pa saj je vedno tako, če intervjuva Možina.

Predvidljivi odzivi

Kolikor sem včeraj spremljal odzive, so bili predvidljvi. Urška je šla na živce tistim, ki jim gre na živce tudi njen soprog, njegovi privrženci pa so bili seveda navdušeni tudi nad soprogo.
Treba je priznati, da so bili nefani »kriminalnega zakona in kriminalnega gospodinjstva« — kot temu matrimoniju pravi poslanec Kordiš — enkrat za spremembo kolikor-toliko vljudni. Nekomu se je celo posrečila šaljiva pripomba, češ, ali bo Možina naslednjo nedeljo intervjuval »Mahničevo punco«. Verjetno jih je ga. Bačovnik Janša vsaj malo razorožila s svojo prostodušnostjo.
No, tisti fanatik se je zgražal nad izjavo o »tistih njihovih laskih« [namreč mulatskih otrok, ki jih je UBJ čuvala, ko je bila na au pair v Londonu, op. MC], čeprav je bilo vsakemu idiotu jasno, da je imela v mislih njihove srčkane kodrčke.

Aktiven na družbenih omrežjih?!

Gospa je glede svojega gospoda povedala naslednje: 

»Jaz mislim, da se pa njemu v javnosti res dela krivica. Jaz zlo težko poslušam te neprestane obsodbe, ocene […]. Si vedno mislim, joj, kaka škoda, da ti ljudje ne poznajo Janeza, tak kot ga jaz poznam. Ker bi jim blo lažje in lepše in v bistvu zagotovo bi spremenili mnenje.«

No, prav. Lepo, da ga brani. Kdo pa ne bi branil svojega človeka. Upam pa, da ve, da mi, ki ga ne maramo, z njenim soprogom nismo v osebnem, intimnem odnosu, ampak v javnem, družbenem, političnem — zato ga pač poznamo takega, kot se javno, družbeno, politično sam kaže.
Na tem mestu je Možina dramatično, četudi prizanesljivo vskočil:

»Zanimivo, ja, vašega soproga spoznajo ljudje tudi po dejavnostih na družbenih omrežjih. Ste kdaj jezni na njega, da je tako aktiven?« 

Aktiven na družbenih omrežjih?! Zakaj pa bi bila zato jezna? Lahko bi jo bil vprašal, kvečjemu, ali je morda jezna, da njegove — namreč Možinove! — kolegice zmerja s prostitukami. To bi jaz rad od nje slišal. Ne pa da mu ne dovoli, da pri kosilu tvita.

Bog jima požegnaj

A kakorkoli že: UBJ je za JJ najboljša, če ne celo edina reklama — vsaj za tiste, ki ga ne marajo. Vsekakor ženska in oseba zase, ki v javnosti in politiki zakrknjenega, zoprnega možakarja dela vsaj malo človeškega, če ga že na zunaj ne mehča.
Soproga zgleda prepametna, da bi se vtikala v politiko kaj več, kot že tako ali tako skromen protokol od nje zahteva — kaj šele, da bi skrbela za soprogov (politični) imidž ali celo kako drugače via Janša segala v izvršno vejico oblasti.
Tudi ex-prva dama Štefka Kučan se v to ni vtikala, je pa bila kljub temu bolj komplementarna Kučanu kot UBJ Janši. Res pa je, da Kučan kot sam o sebe oče naroda ni rabil ženske roke, tako kot jo očitno rabi Janša — pa je očitno ne dobi, ker je njun odnos očitno omejen na striktno zasebnost.
Tak njen vpliv sicer nikomur ne bi škodil. Ne njej ne njemu — nam pa še tem manj. A to ni naša stvar. Bog jima torej požegnaj.