Mnogo pomembnih političnih funkcij opravljajo dolgoletni novinarji ali vsaj medijske osebnosti. Navsezadnje si je tudi ukrajinski predsednik Zelenski, zadnje čase najbolj znan in izpostavljen, pridobil popularnost kot komik v televizijski seriji. Najprej se je norčeval iz politikov, potem pa presenetljivo — ali pa tudi ne — stopil v njihove čevlje.
Medijske kompetence
V slovenskih medijih je bilo že v preteklosti kar precej primerov prstopov iz novinarstva v politiko, v zadnjem obdobju pa se je ta praksa še bolj razcvetela. S stališča politike to ni presenetljivo, saj stranke nenehno iščejo nove kadre. Presenetljivo je kvečjemu z medijskega stališča, če vemo, da medijski uredniki tudi od političnih novincev pričakujejo visoke etične standarde. Novinarji lahko korektno opravljajo svoje delo samo z distanco do politike — ki pa je očitno nimajo.
Z novinarskimi prestopi v politiko politika pridobiva, novinarstvo pa izgublja. In to verjetno več kot politika pridobiva. Zato je zdaj pomembno bolj kot kadarkoli prej, da bo medijsko okolje omogočalo pogoje za razvoj novinarske stroke.
Medijske kompetence so v politiki zagotovo dobrodošle. Stranke računajo na elokventne govorce, ki bodo znali prepričljivo nagovoriti državljane. Obenem pa zreli politični novinarji dobro poznajo ustroj politike in družbe in imajo mnoge vire, s pomočjo katerih prihajajo do različnih informacij o političnih somišljenikih in o nasprotnikih.
Bolečina ob spoznanju
Strinjala bi se, da ni nič zaskrbljujočega, da politični komentatorji vstopajo v polje politike tudi kot profesionalci, saj so svojo politično orientacijo kazali že pri novinarskem delu.
Težava pa nastane pri delu novinarja poročevalca. Ta bi pa moral biti politično nevtralen, objektiven in resnicoljuben. Njegovo delo je odgovornejše, kot je videti na prvi pogled, saj je izjemnega pomena za vsako skupnost. Ta služba terja podrobno poznavanje teme in obladovanje novinarskih veščin, ker občinstvu prinaša informacije — pa naj gre za požar, pandemijo ali politiko. Novinar je nekdo, ki nam krojí podobo našega sveta, zato mu želimo brezkompromisno zaupati.
Zato je bilo ob teh zadnjih prestopih v besedah predsednice DNS Petre Lesjak Tušek zaznati bolečino ob spoznanju, da bomo dosedanje delo tistega, ki je šel v politiko, ocenjevali skozi prizmo prestopa.
Ni zaskrbljujoče, če v politiko vstopajo politični komentatorji, saj so svojo orientacijo kazali že pri novinarskem delu. Težava nastane pri poročevalcih, ki morajo biti politično nevtralni, objektivni, resnicoljubni. Njihovo delo je odgovornejše, kot je videti na prvi pogled.
Sama pa čutim tudi bolečino vseh, ki še vztrajajo v tem lepem, a vse težjem poklicu in z osebnimi prestopi zaznamovanem cehu. Zato tudi sama pravim, da novinarstvo ne umira zato, ker bi mu to bilo usojeno. Novinarstvo vse bolj in bolj potrebujemo. Novinarstvo umira, če ga ubijajo.
Enosmerna pot
Prestopi novinarjev v politiko so enosmerna pot. Brez povratne vozovnice. Drži pa, da z novinarskimi prestopi v politiko politika sama pridobiva. Vanjo vstopajo zreli akterji, ljudje z izkušnjami in z mnogimi verbalnimi spretnostmi.
Na drugi strani pa novinarstvo izgublja. Verjetno več kot politika pridobiva. In zato je zdaj pomembno bolj kot kadarkoli prej, da bo medijsko okolje omogočalo pogoje za razvoj novinarske stroke.
Ne pozabimo: mediji so psi čuvaji, nikakor ne domači ljubljenčki. Brez vloge varuhov si demokratične družbe ne morem predstavljati. V času poplave informacij, ki jih prinašajo družbene platforme, tem bolj potrebujemo kredibilne informacije. Potrebujemo novinarstvo. Cilj novinarstva je zagotavljanje informacij državljanom. Ti jih potrebujejo za sprejemanje najboljših možnih odločitev o svojem življenju v družbi. Odgovornost novinarstva je izjemna, saj se dotika vsakogar med nami.