Včeraj sem dajal daljši intervju za moj najljubši tiskani medij stare šole in dobil vprašanje — v kontekstu pričevanj ljudi različnih generacij in izkušenj, ki smo v medijih kaj dali skozi —, ali se mi zdi večji problem novinarski aktivizem ali pomanjkanje svobode govora.
Brez oklevanja sem odgovoril, da aktivizem. Absolutno. Svoboda govora sploh ni problem. Svobodo govora imamo. Še preveč. Problem je novinarski aktivizem. Problem medijev, ki so prepričani, da je njihova naloga aktivno spreminjanje družbe. Prerekanje s politiki, sesuvanje politikov. V imenu družbene samozaščite.
Ponavljam: svoboda govora sploh ni problem. V življenju sem napisal samo dva članka — in to za isto, dokaj tabloidno revijo —, ki mi ju niso hoteli objaviti. Iz najbolj trivialnih, da ne rečem filistrskih razlogov. Po prvem zapletu sem pisal naprej, kot da se ni nič zgodilo, po drugem pa sem jim rekel, da jih imam poln kufer.

Medijska španska stena

Pritiski na medije obstajajo. Politični pritiski. A to še ni nujno nesvoboda govora. Novinarsko jadikovanje nad političnimi pritiski je medijska španska stena za odvračanje pozornosti od bolj zapletenih in urgentnih problemov, ki jih je v resnici na pretek.
Novinarsko jadikovanje nad političnimi pritiski je promocijska strategija za pridobivanje simpatij somišljenikov, ki to eventualno podporo plačujejo s spoštovanjem in pozornostjo. Z neke vrste družbenim ugledom, ki je v odsotnosti ali ob pičlosti drugih, konkretnejših plačilnih sredstev dobrodošla socialna valuta.
Požar in tisti, ki ne mara butlov, da nista smela na sejo? Ah, kaj takega. Boga reveža. Brez skrbi, da bosta dvojko bolje unovčila, kot če bi res kaj povedala pred komisijo.
In kako bi kotirali nekateri novinarji, če jih Janša in njegovi strankarski kolegi, pa primitivci z Nove24TV in Demokracije, pa anonimni stekli psi desnice ne bi zmerjali, zasmehovali in poniževali? 

To je vaša vojna

Trideset let in več že poslušam litanije o novinarskem poslanstvu, ki da je v tem, da gleda politikom pod prste. Ja, tudi to se dogaja. Hvala bogu. Kdaj pa kdaj celo v Sloveniji.
Toda v Sloveniji se je to watchdog poslanstvo sprevrglo v politični aktivizem. V uveljavljanje in zagotavljanje socialne pravičnosti. Kot da so mediji zato na svetu. Ne, niso. Za to so politične stranke, parlamenti, vlade, sindikati, šole in civilna družba. (Pa še za kaj.)