Kulumne
#greta thunberg #okolje #gospodarstvo
Maskota je sirota (2.): Pedofrastija in redistribucija bogastva
Logo 09.10.2019 / 19.08

Da Greta o vsem tem nič ne ve? Seveda ve. Po mojem bomo o njej še zelo veliko slišali. Ko bo večja, bo še pomembnejša.

»Bolj kot reševanje planeta pred podnebno kataklizmo gre tu za regeneracijo ekonomije oz. redistribucijo bogastva iz obstoječih industrij v tiste, ki jih prav ta hip vzpostavlja tako imenovani neprofitni sektor, ki ima polna usta čistega okolja.«

Dolžan sem še nadaljevanje in konec zgodbe o Greti Thunberg. V prvem delu — Maskota je sirota (1.): Greta kot globalni PR nateg — sem opisal rekrutacijo in promocijo glavne junakinje, ta obenem lokavi in solzavi preplet premišljenih PR potez, v drugem pa bom dodal še poslovno in politično ozadje, ki je do tega pripeljalo.
Kot rečeno, Ingmar Rentzhog je spretno povezal aktivistični cunning plan Boja Thoréna, ki je iskal nove, mlade obraze okoljskega gibanja, z Gretino bizarno karizmo — in seveda njeno pripravljenostjo —, pa s popularnostjo njene mame (in tudi fotra) in launchem njune avtobiografije.
Zadeva temelji na pedofrastiji — namreč izkoriščanju otrok z apeliranjem na emocije oz. na materinska, očetovska čustva za doseganje večje prepričljivosti —, vendar ne bi doživela takega uspeha sama zase, brez politične ali vsaj lobistične zaslombe in brez keša.

Pedigreta

Rentzhog in Thorén do pred nekaj leti nista imela blage veze z okoljem, niti z energetiko, kaj šele s kakšnim aktivizmom. Bila sta poslovneža, financarja. Rentzhog se je 2016 včlanil v Climate Reality Project Ala Gora in dal skozi dva tečaja, v Denverju in Berlinu. No, leta 2018 je ustanovil omrežje We Don’t Have Time in pritegnil bogate in vplivne investitorje. Med njimi sta omembe vredna zlasti Gustav Stenbeck, katerega sorodstvo obvladuje investicijsko družbo Kinnevik, in Kristina Persson, nekdanja ministrica za nordijsko kooperacijo in strateški razvoj v vladi premiera Stefana Löfvena, namestnica guvernerja Sveriges Riksbank, pa tudi siva eminenca Konfederacije švedskih sindikata in daljna sorodnica milijarderja in magnata Stefana Perssona. (To citiram po Denisu Švrakiću iz Prometeja.)
Rentzhog je postal tudi predsednik sveta think tanka, ki ga je ustanovila nekdanja ministrica za energetiko in nekdanja podpredsednica vlade Maud Olofsson. V svetu so bili ljudje iz energetskega sektorja, lobisti (v Bruslju) in sindikalisti. Rentzhogov namestnik je bil Gustaf Douglas, izvršni direktor največje skandinavske investicijske družbe za okoljsko odgovorne startupe, ki je tudi največji posamezni investitor v mobilno aplikacijo, ki jo trenutno izdeluje Rentzhogov We Don’t Have Time. Ta app je pa sploh nekaj boljšega. Po vzoru Trip Advisorja bodo uporabniki ocenjevali okoljsko ozaveščenost oz. sprejemljivost storitev in izdelkov.

Regeneracija ekonomije

Odkod Greta sploh pobira svoje ekološke teorije, no, podatke? Bistvo njenih izvajanj — zgoščeno in poenostavljeno, seveda — najdemo v Rimskem klubu, think tanku The Club of Rome, konkretno v njihovem poročilu oz. Kriznem načrtu za podnebje (Climate Emergency Plan). Za ta malo Thunbergovo je to alfa in omega. Česar pa seveda ne omenja, je zaključek dotičnega poročila Rimskega kluba, da se je mogoče izogniti podnebni kataklizmi samo z javnim investiranjem v zelene projekte (in seveda subvencioniranjem). Bolj kot reševanje planeta pred podnebno kataklizmo gre tu za regeneracijo ekonomije oz. redistribucijo bogastva iz obstoječih industrij v tiste, ki jih prav ta hip vzpostavlja tako imenovani neprofitni sektor, ki ima polna usta čistega okolja.
Da Greta o vsem tem nič ne ve? Seveda ve. Toliko pa že šteka. Saj ni neumna. Ravno nasprotno. Po mojem bomo o njej še zelo veliko slišali. Ko bo večja, bo še pomembnejša.

NAROČI SE
#greta thunberg #okolje #gospodarstvo
Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino NAROČI SE
Share on
Za boljšo izkušnjo na spletni strani uporabljamo piškotke