Predvčerajšnjim mi je naš bivši direktor in podjetnik Aljoša Domijan poslal long-read o Greti Thunberg iz bosanske spletne revije Prometej.ba.
Saj ne, da si o šestnajstletni okoljski aktivistki ne bi svojega mislil. O njej sem napisal že tri tekste (Belopolti moški srednjih let šimfajo belopolte moške srednjih let. Nehajte!, Gretin govor ali shut-the-fuck-up retorika »ukradenih sanj in otroštva« in Komu pripada prihodnost? Anonimnim psihopatom ali otrokom za okolje?) — ampak ta z naslovom Greta Thunberg: Maskota Četvrte industrijske revolucije je presegel vse moje najbolj cinične in črne misli.
Ko sem ga prebral, sem začel nestrpno guglati reference, ki jih avtor Denis Švrakić, režiser in Prometejev komentator (»i mudroser antipatriotske provenijencije«), vestno navaja.
Vse drži. Greto so si izmislili. Eko ikona je korporacijski konstrukt kabale okoljevarstvenih think tankov in lobistov ter (zelenih) energetskih korporacij in startupov — in nenazadnje lastnih staršev.
The rest is kao history
Najprej nekaj izhodiščnih dogodkov in podatkov, napaberkovanih iz različnih virov od Bosne do Švedske, plus družinski background za lokalni kolorit.
Legenda pripoveduje, da je Ingmar Rentzhog, ustanovitelj okoljsko ozaveščenega družbenega omrežja We Don’t Have Time 20. avgusta lani slučajno šel mimo švedskega parlamenta v Stockholmu in opazil osamljeno deklico s kitkami in s transparentom z napisom »SKOLSTREJK FÖR KLIMATET«.
Ker se mu je zdela zanimiva, jo je fotografiral in objavil na svojem Facebook profilu. Fotografijo male jeznoglede Grete je še istega dne objavil časopis Dagens Nyheter na svoji spletni strani.
The rest is kao history.
Rentzhogu so se uresničile sanje. Spretno je skombiniral podmukli načrt, bizarno karizmo in glasbeno popularnost. In ko je vse skupaj cepil na polmilijonsko mailing listo svojega omrežja, je iz ustvaril viralno globalno celebrity.
Srečna družina
Gretina mama Malena (Sara Magdalena) Ernman (r. 1970) je operna pevka. Članica Kraljeve glasbene akademije. Udejstvuje se tudi — ali se vsaj je, nekoč — v drugih glasbenih žanrih. Leta 2009 je zastopala Švedsko na Evroviziji.
(Tistega leta je zmagal Alexander Rybak, Norveška. Malena je bila četrta. Kontroverzno prireditev v Moskvi pomnimo po armensko-azerbajdžanskih podjebavanjih, gruzinskem komadu We Don’t Wanna Put In in po spremljevalnih LGBT protestih ob izjavi moskovskega župana Lužkova, da je homoseksualnost »satanska«.)
No, Greta je mamo prepričala — pravita —, da je opustila operno kariero in se posvetila aktivizmu proti onesnaževanju ozračja z letalskimi izpuhi.
Potem je tu oče Svante Thunberg (r. 1969). Igralec v nekoč lokalno popularni seriji Skärgårdsdoktorn (če prav razumem, nekakšen »fjordski zdravnik«) ter producent in menedžer (Malenin). Plul z Greto na brezogljični jadrnici čez Atlantik.
Aja, potem je tu še mlajša hči, Gretina 14-letna sestra Beata Ernman. Gre po materinih stopinjah. Pevka. Mladi talent. Na tej povezavi se lahko prepričate, ali je nadobudna.
Thorén je nove, mlade obraze okoljskega gibanja. Ko je časopis razpisal natečaj za okoljski komentar in objavil imena nagrajencev — Greta je prejela drugo nagrado —, je začel mlade nagovarjati, naj po vzoru dijaških protestov proti prostemu nošenju orožja po streljanju na gimnaziji v Parklandu organizirajo šolski štrajk za čistejše okolje.
Odvisno od vremena
Potem je prišla knjiga. Scener ur hjärtat. Prizori iz srca. (Ali Prizori od srca.) Tako rekoč družinska avtobiografija. Sodeč po ovitku originalne švedske izdaje je glavna avtorica žena in mati — njen portret je tudi na naslovnici —, z manjšimi črkami sopodpisanim možem in očetom. Šele na notranjem ovitku so podpisani vsi štirje (»Beata & Malena Ernman, Greta & Svante Thunberg«). Na naslovnici nemškega prevoda Szenen aus dem Herzen (s podnaslovom Unser Leben für das Klima) pa so na naslovnici kot avtorji navedeni vsi štirje — a že z Gretino fotografijo na naslovnici.
Knjiga govori (kot berem iz druge roke) o življenju družine, ki po zaslugi materinih opernih in/ali koncertnih turnej prepotuje vso Evropo in se pri tem spopada z Aspergerjevim sindromom starejše hčerke in ADHD-jem mlajše. Mati pravi: »Njuni diagnozi nista hendikep, temveč superpower.«
Jesenski launch Prizorov iz srca leta 2018 je slučajno sovpadel z začetki Gretinega globalnega vzpona. Bokförlaget Polaris so si po eni strani meli roke, po drugi pa jim je bilo nerodno. Novinarji so jih na predstavitvah spraševali, ali gre za koordinirano marketinško akcijo. Zaman so jih prepričevali, da gre za naključje. Malenin knjižni urednik je imel nočne more.
Toda za Ingmarja Rentzhoga je to bila uresničitev sanj. Podjetnik je spretno skombiniral piarovčev podmukli načrt, dekličino bizarno karizmo in materino glasbeno popularnost. In ko je vse skupaj cepil na polmilijonsko (danes čez 700.000-glavo) mailing listo svojega We Don’t Have Time omrežja, je iz Grete ustvaril viralno globalno celebrity in personifikacijo najučinkovitejšega civilnega, aktivističnega PR natega, kar jih pomnimo v polpretekli zgodovini političnih državljanskih idej.
V naslednjem delu — v nedeljo ali torek (khm, odvisno od vremena) — pa še o političnih, lobističnih in ekonomskih implikacijah Gretinega gibanja.