Manca Košir (2.): “Za marsikaj smo se zaman borili. Ne samo za medije.”

2.9.2021 / 06:10 Komentiraj

O duši in smrti ne bi več polemiziral. Ne z Manco. To je nekako tako kot vprašanje boga. Verjamem sicer ne, kregam se pa ne.

Nadaljevanje teksta z naslovom Obrazi (10.): Medicina dela čudeže, Manca Košir pa še večje (1.) (31. 8.).

Se spomnite, Manca, jo vprašam, ko sem vam v najinih epistolah napisal, da mi nikar težite s smrtjo?

Z Manco sva si tedensko dopisovala v tedanji Dnevnikovi prilogi Zelena pika: 26 pisem v treh mesecih (2005/06). Po pismih, ki sta si jih izmenjevala z Dušanom Jovanovićem, zbranih v knjigi Moški : ženska: pisma (2000) in moji ideji, da bi si midva sama dopisovala v Dnevniku (2005/06), si je potem načrtno izbrala še nekaj epistolarnih partnerjev. In to same moške: poleg mene še Matjaža Gantarja, Branka Gradišnika, Dušana Osojnika, Aleksija Kobala, Urbana Kordeša in Adama. Tako je nastal korespondenčni zbornik pod naslovom Moška pisma (2007).

Par močnih, premočnih

Najine

Manca Košir (2.): “Za marsikaj smo se zaman borili. Ne samo za medije.”

“Najine epistole so bile precej polemične. Vsaj moje. Par močnih, morda celo premočnih sem ji napisal. Ona — nežna duša — pa mi je milo odgovarjala oz. pridigala.” — [Fotografija: Marko Crnkovič]

NAROČI SE PRIJAVI SE