“Mama, a veš, da sem srečal najlepšo punco na svetu!” [odlomek]

Kratke zgodbe v zbirki Nikoli ni prepozno profesorice primerjalne književnosti in francoščine, sicer pa urednice radijskih oddaj, književne in gledališke kritičarka in novinarke na (3.) programu Ars Radia Slovenija Tadeje Krečič Scholten (1961), pripovedujejo o ljudeh na različnih koncih našega kontinenta, v različnih časih in različnih kulturnih okoljih, večinoma mestnih. A vse te okoliščine so obrobne, pripovedovalka jih omenja bolj mimogrede, da se njeni junaki, literarni seveda, ta bitja, spotoma med branjem nekako utelešajo pred nami. Kajti vse, kar se jim dogaja ali se dogaja z njimi, se dogaja v njihovi glavi — kot pravi na ovitku knjige Helena Koder.

Pripovedovalka iz svojega očišča z lahkoto in komaj opazno prestopa v jezik in miselni tok protagonistov in vanj elegantno, ne da bi se ta sploh zavedel, potegne tudi bralca.

Tadeja Krečič Scholten (1961) je prvo