Kolumne

Mala šola srfanja nekoč in danes

14.8.2021 / 06:10 Komentiraj
Včasih so se učili srfati brez YouTuba in tečajev. Imeli so brošuro, ki so jo ob večerih prebirali in čez dan prakticirali.

Moji prvi spomini na morje niso prav nič drugačni od tvojih. Sestra je pobruhala avto, mami je imela noge na torbi s koherjem in džezvo, fotr je puhal cigaretni dim skozi okno, ki se ga nikoli ni dalo popolnoma zapreti. Kar je pozimi znal biti kar problem. Brki so mu pomrznili in ivje se mu je nabiralo na očalih. 

Večino mojih otroških poletij smo preživeli po robinzonsko sredi istrskega Ničesar. Veliko smo plavali in velikokrat smo stopili na ježa. Med dvema grmoma smo napeljali štrik in igrali odbojko. Tu pa tam smo udomačili kako želvo in jo pitali z breskvami. Vreščé smo tekli iz stranišča na štrbunk, če je v kakem kotu pomigal pajek. Bilo je obdobje črnih vdov. Kar bi naše matere z lahkoto postale.

Na Ivarčkem jezeru

Moški so se takrat učili srfati. Brez YouTuba in tečajev srfanja. Imeli so tanko brošuro, ki so jo ob večerih prebirali in čez dan prakticirali. Začeli so na Ivarčkem jezeru, ki je še danes pokopališče očal

“Sestra je pobruhala avto, mami je imela noge na torbi s koherjem in džezvo, fotr je puhal cigaretni dim skozi okno, ki se ga nikoli ni dalo popolnoma zapreti.”
NAROČI SE PRIJAVI SE

Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino. NAROČI SE