Janšev, Morawieckijev in Fialin obisk je bil drzna zadeva, s katero so ubili cel roj muh na mah. V Kijevu, v Bruslju, v Ljubljani, verjetno tudi v Pragi in Varšavi, morda pa celo kakšno v Moskvi.
Da so prišli predsedniki vlad Slovenije, Češke in Poljske obiskat Zelenskega in Šmihala na lice mesta, je bila moralna gesta, ki so jo Ukrajinci sprejeli z odobravanjem. Pa ne samo oni. Tako so jo sprejeli vsi, ki so na njihovi strani.
Velikega strateškega in/ali diplomatskega pomena to ni imelo, ampak v vojnih razmerah je moralna podpora pomembna. Zato ne vidim razloga, da bi se nad Janševo udeležbo oz. idejo zmrdovali, kot da si je izmislil nekaj neprimernega.
No, vidim en sam razlog: slovenske volitve.
{embed_info_box}195269{/embed_info_box}
Prekršil … — kaj?
Problem bi naj bil v tem, da je Janša s svojim hvalevrednim in spretno izpeljanim angažmajem maksimalno izkoristil politične razmere sebi v prid in s tem prekršil … — kaj?
Ali kje piše, da se nepriljubljen politik v predvolilnem času ne bi smel konkretno in uspešno angažirati v mednarodni areni? In ali kje piše, da bi tak ne nujno demokratičen obramboslovec na oblasti — ki ga ima pol države že poln kufer — ob izbruhu vojne moral brez upa zmage obsedeti v kabinetu in se posvečati izključno svoji predvolilni strategiji?
Janša bi lahko zdaj dokazljivo rešil svet pred atomsko kataklizmo, pa bi mu slovenski politični nasprotniki še vedno očitali, da tega ne bi smel storiti, češ, pred volitvami se to ne spodobi. Ker da si s tem samo kupuje politične točke.
Čas populistov
Naključje je hotelo, da je Rusija napadla Ukrajino natanko dva meseca pred našimi državnozborskimi volitvami. Ni pa naključje, da je dano situacijo najbolje unovčil Janša. Njegovi politični konkurenti je itak ne bi ne znali ne mogli. Vsaj ne tako učinkovito.
Vojna je Janši padla v naročje kot naročena. Da je aktualni predsednik vlade, mu že po defaultu daje vzvode in manevrski prostor. Medtem pa opoziciji ne preostaja drugega, kot da v medijih in na Twitterju operira z mirovniškimi slogani v stilu udeleženk na lepotnih tekmovanjih in se daje enkrat za spremembo zasluženo v zobe provladnim propagandistom.
Janša pa je v prednosti tudi vsebinsko. Nihče si ne želi vojne — še najmanj svetovne —, toda čas vojne je veliko bolj naklonjen zagovornikom proaktivne, agresivne, militantne diplomacije velikih besed ter groženj, ultimatov, pa zagovornikom oboroževanja in oboroženega odpora, kot pa spravljivcem ali celo pacifistom.
Predvsem pa je vojna čas populistov. To je njihova priložnost. Priložnost za tiste, ki znajo poenostavljati, navduševati množice, obračati besede, apelirati na čustva prestrašenih in zaskrbljenih, relativizirati vrednote, jih čez noč prevesti iz mirnodobnega nakladanja v razočaranim razumljivo govorico jastrebov.
{embed_info_box}195270{/embed_info_box}
Imel je srečo
In v tem je Janša dober. Če si preberemo njegovo sporočilo Zelenskemu — “Nobena država se ne bori tako zelo za evropske vrednote in evropski način življenja kot ukrajinski narod!” —, vidimo, da operira s floskulami, uporabnimi v vsaki napeti, neprijetni situaciji, ki zahteva neko mero odločnosti.
Islamska država pobije 130 Parižanov? Ne bomo odstopili od svojih evropskih vrednot in evropskega načina življenja! Migranti se valijo čez Evropo? To je direktna grožnja evropskemu načinu življenja! Vas motijo cerkvice na slovenskih hribčkih in nativno potrkavanje zvonov? Mi branimo krščansko Evropo! Multi-kulti? Gescheitert! To niso evropske vrednote in evropski način življenja, zavzemimo se za njih!
Janša zdaj kasira očitke zaradi svojega angažmaja za Ukrajino zato, ker nihče od njegovih lokalnih političnih nasprotnikov ni pričakoval, da se bo svetovna situacija tako dramatično zasukala in da bi sploh lahko vplivala na politične razmere v Sloveniji pred volitvami.
Pa tako dobro je že kazalo opoziciji — nakar Janši pade z neba ta prekleta Putinova rekonkvista Ukrajine. Kako krivično, kako nezasluženo! Pa še tako dobro se hudič v tem znajde!