Kolumne

Littera scripta manet. Zato knjiga ne rabi spomenika. Rabi NUK in še kaj.

25.8.2020 / 06:10 Komentiraj
Ideja spomenika »prepovedanim in uničenim knjigam« je še en dokaz slovenske obsesije s samoviktimizacijo in samokaznovanjem.
»Predsednik Republike [je] podprl zamisel o spominskem znamenju prepovedanim in uničenim knjigam na Slovenskem kot spomeniku svobodi izražanja«.

Zamisel je načeloma hvalevredna. Postavljati spominska obeležja je super. Tako kot postavljati božjepotna znamenja ali saditi rože in drevesa. Je pa vseeno nesmiselna, da ne rečem butasta.

Za idejo so prišli k Pahorju lobirat en zgodovinar in dva literarna zgodovinarja. V imenu šestindvajsetih akademikov, pisateljev, profesorjev, ki se spoznajo na knjige in jih tudi sami pišejo. (Skratka, ne tisti običajni osumljenci, ki imajo kaj kritičnega povedati proti aktualni vladi.)

Spravaški Pahor si ni dal dvakrat reči in je obljubil, da se bo »po najboljših močeh in v okviru […] pristojnosti […] zavzel, da bo vlada pobudo razumela kot prispevek k ›žlahtni

»Spomenik knjigi? Knjigam? No, prav. Toda zakaj samo prepovedanim in uničenim? Zakaj pa ne vsem knjigam? Knjigam nasploh.« — [Fotografija: Marko Crnkovič]
NAROČI SE PRIJAVI SE

Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino. NAROČI SE