V nedeljo, 3. junija 2018, je na volitvah za stranko Levica glasovalo 83.108 volilcev. To ji je prineslo 9,33% glasov. Ne več ne manj kot devet sedežev v Državnem zboru je bil odličen rezultat, iz katerega pa so med sestavljanjem vlade iztržili še več. Levica se je namreč odločila, da bo podprla mandatarja, ne bo se pa pridružila peterokraki koaliciji. Tako je bila do te srede včasih vladna stranka, včasih pa opozicija.
Videti je, da po Levičini prekinitvi tega hibridnega odnosa s Šarčevo manjšinjsko vlado nič več ne bo tako, kot je bilo.
Seveda ne. Zdaj bo še bolje kot prej. Za Levico in za vlado.
Slovenija ni postala Venezuela
Za začetek, Levici ne bo več treba poslušati posmehljivega, hudobnega, nesramnega, tendencioznega, že kar butastega natolcevanja na svoj račun. Se še spomnite, kaj vse so jim — in nam — prerokovali? Recimo tole: “Edini pravi cilj Levice je Slovenijo spremeniti v novo Venezuelo in sprožiti veliki begunski val slovenskih državljanov iz Slovenije.” Govorili in pisali so, da so Mesec, Kordiš, Trček, Tašner Vatovec in Tomićka ekstremisti. Da je Levica največja nevarnost, s katero se je Slovenija kdaj soočila. Da bo ponovno uvedla trdi socializem, če že ne komunizem. Govorili so o pogromu Levice nad podjetniki na račun pravično neenakih, deprivilegiranih siromakov. Delali so se paranoično zaskrbljene zaradi ene malo drugačne in predvsem netrendovsko in nesramežljivo levičarske parlamentarne stranke.
V bistvu je bila Levica tista, ki je preprečila desničarjem, da bi se Janša kot Pirov zmagovalec volitev dokopal do oblasti — pa čeprav samo po obvozu skozi Novo Slovenijo (do katere bi postal na lepem prijazen, če bi namesto Levice vstopila v koalicijo).
Moralni korektiv
To se je najbolj očitno pokazalo pri nesojenem ukinjanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in pri ukinitvi dodatka za delovno aktivnost. Vse vladne stranke bi ukinile dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ampak ga v bistvu ne bi ukinile. Samo Levica si je drznila naravnost zahtevati njegovo ukinitev. Cela koalicija se je strinjala z ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost, samo Levica si je drznila reči, da to ni prav.
Levica je bila moralni korektiv te vlade. Opozicija je seveda že po definiciji korektiv, vendar načeloma političen. Levica pa je bila in bo še naprej moralni korektiv. Ali z besedami poslanca Mihe Kordiša: poslanec, ki si zviša plačo za 700€ (letno), potem pa ta proračunski minus polni tako, da vzame 200€ materi samohranilki, je »navadna svinja«.
Resno, človek bi si najraje kar oblekel Che Guevara majico.
Kaj je Levica sploh počela v vladi Marjana Šarca? Kaj je počela v vladi včasih neoliberalnih, včasih pa socialističnih tehnokratov?
Samo Levica si je drznila naravnost zahtevati ukinitev dodatnega zavarovanja. Cela koalicija se je strinjala z ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost, samo Levica si je drznila reči, da to ni prav.
Ne več v soju žarometov
Za Levico se ne bo nič spremenilo, razen da ne bo več toliko v soju žarometov. Ker od nje ne bo več toliko odvisno. Vlada zaradi njenega izstopa iz te igre ne bo padla. Šarec bo mirno in dostojanstveno tudi brez Levice čakal in dočakal konec svojega mandata. Levica bo zdaj prava, mnenjska opozicija. Paradoksalno bo še najbolj podobna SNS, utelešenju poniglavega dvoglavega oportunizma, če slučajno pride prav, in nagajanja, ker to pač vedno pride prav. Seveda pa se na Levico lahko zanesemo, da se bo za razliko od Jelinčiča držala moralnih principov.
Spremenilo se skratka ne bo nič. Levica bo še naprej trn v peti desničarjev in obliž na rani levičarjev, le da bo politično dogajanje navidez manj dramatično. Če se jim bo zdelo primerno vladne poteze podpreti, jih bodo tako kot doslej podprli, sicer pa jih bodo tako kot doslej sesuvali. Edino normalno, zastor pade.
Opomba:
Kolumna je bila prvotno objavljena v tiskani izdaji Večera v nedeljo in na spletni strani Večera v nedeljo, 10. novembra 2019, pod naslovom Brez Levice še bolje kot prej. Verzija na Fokuspokusu je editirana.