Kultura na kraju zločina (4.): Mitja Rotovnik in tisti zraven v smokingu

Nadaljevanje in konec tekstov Kultura na kraju zločina (1.): Mitja Rotovnik je za trenutek odložil delo (20.4.), Kultura na kraju zločina (2.): Rotovnik je bil Malraux, jaz pa Jack Lang (22.4.) in Kultura na kraju zločina (3.): Denar, širokopoteznost in politična volja (24.4.).

Mitja pravi, da sem mu januarja 1992, leto dni po nastopu mojega mandata, povedal, da odstopam — in to kar po telefonu. Da sem ga poklical iz 2. v 4. nadstropje. Kar tako. Namesto da bi prišel k njemu v pisarno, da bi se pomenila in se magari skupaj zjokala. Da sem mu rekel, da imam poln kufer vsega skupaj in da se tega ne grem več.

Tega detajla s telefonskim odstopom in po njegovem spominu citiranih izjav se ne spomnim ali se nočem spomniti.

Pišoča persona, speča celica

Vseeno bi rekel, da tako zoprn in nekomunikativen pa le nisem (bil), kaj šele frustriran ali jezen. Sicer že od nekdaj živim v pomanjkanju določenih socialnih veščin, ki bi me delale priljudnejšega — vsaj do ljudi, s...