Revija
Kultura na kraju zločina (4.): Mitja Rotovnik in tisti zraven v smokingu
Bil je očetovski do mene, kar sem blagohotno sprejemal. Podzavestno pa to ni bilo samoumevno. Problem je bil moj lastni oče.
Nadaljevanje in konec tekstov Kultura na kraju zločina (1.): Mitja Rotovnik je za trenutek odložil delo (20.4.), Kultura na kraju zločina (2.): Rotovnik je bil Malraux, jaz pa Jack Lang (22.4.) in Kultura na kraju zločina (3.): Denar, širokopoteznost in politična volja (24.4.).
Mitja pravi, da sem mu januarja 1992, leto dni po nastopu mojega mandata, povedal, da odstopam — in to kar po telefonu. Da sem ga poklical iz 2. v 4. nadstropje. Kar tako. Namesto da bi prišel k njemu v pisarno, da bi se pomenila in se magari skupaj zjokala. Da
Midva z Rotovnikom na Prešernovi proslavi 7. 2. 1991. Fotografijo mi je nekoč dal nekdo z Mladine. Avtor je verjetno Tone Stojko.