Kultura na kraju zločina (1.): Mitja Rotovnik je za trenutek odložil delo

Dva bivša spet v CD. Nekoč tako rekoč mladoletni direktor kulturnoumetniškega programa profilira dolgoletnega generalnega direktorja. Zakaj sva se skregala? Kdo, midva? Saj se nisva. Hotel sem samo ubiti očeta kulturne politike in menedžmenta. Po 30 letih pa sem le vesel, da je še tu. Takšen kot prej.

Penzionistom je lepo. Šest let in pol po tem, odkar je Mitja Rotovnik po reci in piši 32 letih v službi generalnega direktorja Cankarjevega doma — in kot tako rekoč personifikacija te najbolj impozantne kulturne institucije — za nedefiniran trenutek odložil delo, se pritožuje, da nima dovolj časa, da bi redno in konsistentno prebiral časopise. Ker je človek starega kova, sta njegovi glavni intelektualni čtivi še vedno papirnata Sobotna priloga Dela in Mladina, trudi pa se čez vikend prebrati še kaj.

Tapiserije

Zadnji dan pred zadnjim lockdownom se z Rotovnikom zgodaj popoldan dobiva v opustelem zgornjem preddverju Cankarjevega doma. Kje pa drugje. Človeka brez...