Krivda in greh Matjaža Tribušona: Let’s play Master and Servant
Rad bi spregovoril o spolnem nadlegovanju, pa si skoraj ne upam. Ne upam si odkritosrčno povedati oz. napisati tega, kar mislim. Ker nočem tvegati, da bi me obsodili kot brezčutnega mačističnega prasca. Ker bi me posplošujoče moralistična, vsevprek očitajoča javnost pomendrala.
Ampak nekaj pa le moram in hočem napisati.
Rad bi opozoril na neznosno lahkost obtoževanja kar povprek in enačenja kalibrov zločincev in prestopnikov. O tlačenju domnevnih in dejanskih, takšnih in drugačnih, dokazanih in nedokazanih seksualnih predatorjev v isti koš. Z najboljšimi, a nepremišljenimi nameni in ne oziraje se na postransko škodo in krivico, ki pri tem nastaja.
To delajo sicer legitimni in hvalevredni zaščitniki spolne in psihološke nedotakljivosti šibkejših v odnosih med spoloma.