Kratka in neslavna zgodovina porničev

Danes je pornografija lahko dosegljiva, gledamo pa jo pravzaprav vsi — s to razliko, da eni to priznamo, drugi pa pač ne. Pa ni bilo vedno tako enostavno. Kot mulc sem pri stricu kradel revije, kakršna je bila recimo Start. Na sredini je bila slika nagega dekleta in to je bil zame že pornič. Še zelo soft, seveda, tako da je bil cel praznik, ko je starejši brat iz Italije nekoč prinesel pravo seks revijo — takšno z zelo eksplicitnimi prizori seksa. To je bil zame nek nov svet.

In potem sem, logično, prešaltal na filme. Starejši občani (50+) še pomnimo čas, ko so se porno filme predvajali v kinodvoranah. Mlajšim verjetno ni nič jasno. Kdo pri zdravi pameti bi šel pornič gledat v kino? Pa zakaj? Saj vsi vemo, čemú se gleda takšne filme in približno koliko časa ogled traja. Zakaj hudiča bi gledal cel feature film, dolg 90 minut? Menda ne zaradi zgodbe? Ko mularija še ni imela igračk, v katere bulji 12 ur na dan, je bilo pač tako. Danes je seveda vse...