Korona korenček in plakatna palica: Lepo je ubogati in biti hvaležen SDS

»Kot ste že najbrž ugotovili, z SDS ni dobro češenj zobati. Tudi če imate prav. Ker oni imajo vedno še bolj prav.« — [Fotografija: Marko Crnkovič]

Plakati, s katerimi je SDS polepila panoje po skoraj vsej Sloveniji — češ, ostanite doma, skupaj bomo premagali korona virus, hvala vsem za požrtvovalnost itd. itd. —, ne morejo nikogar pustiti ravnodušnega. Pa saj ni čudno. In le zakaj bi ga? To je vendar poanta teh plakatov!
Plakati so povsem v skladu s strategijo te stranke — in njen cilj je, da javnost provocira in polarizira. Če vam gre SDS na živce, se vam akcija zdi smešna. Če ste njen vernik, pa boste v njej videli preblisk politične genialnosti.
Svojevrsten dosežek je že to, da te plakate sploh opazimo in o njih celo razmišljamo. Zakaj? Nas je korona virus spravil ob pamet do te mere? Zakaj se ukvarjamo s plakati, katerih komunikacijska vrednost ni niti na nivoju obvestil, da je v Lidlu nekaj znižano? Ali pa je ta pozornost posledica politične in državljanske prenapetosti?

Ne bojte, da se je SDS za te plakate kdo ve kako skeširala. Za tak drobiž ne rabijo finančnih injekcij niti od Viktorja Orbána, niti od Dijane Đuđić.

Edina in večina

Najprej se bom poskusil vživeti v kožo vernikov največje vladne stranke in/ali v kožo prestrašenih zaradi pandemije.
Eni in drugi se čutijo dolžne pokazati vladi hvaležnost, da jih čuva. Da se čuti odgovorne za njihovo, našo varnost in zdravje. Kar seveda ni neres.
Ti drugi, ki jih je »samo« strah — neglede na njihovo politično prepričanje —, dojemajo vladne ukrepe proti pandemiji kot komplementarno mešanico materinske nežnosti in paternalistične strogosti. Korona korenček in palica. Prijaznost in avtoritarnost se v tem primeru ujemata in dopolnjujeta. Lepo je ubogati in biti hvaležen.
Fani SDS pa so navdušeni zaradi dveh stvari.
Prvič zato, ker lahko s hvaležnostjo aktualni vladi pokadijo pod nosom prejšnji, ki baje ni naredila dovolj, zraven pa še levičarjem, ki domnevno podcenjujejo problem korona virusa.
In drugič, ker s tem legitimirajo SDS kot ne samo dominantno vladno stranko, ampak ne več ne manj kot skorajda edino in tako rekoč ustavno večinsko.
S tega stališča so plakati res genialni.

Blagovna znamka SDS

Dobro si je sama SDS to zamislila. Predstavljajte si recimo, da bi plakate dala izdelati in distribuirati vlada. Namreč vlada kot vlada, kot abstraktna, zdaj ena, zdaj druga izvršna veja oblasti. Ne SDS, ki jo ta hip slučajno vodi, in ne konkretno vlada, ki jo razen SDS sestavljajo še NSi, SMC in DeSUS.
Si predstavljate? Jaz ne. Učinek plakatov bi bil v tem primeru zanemarljiv. Nihče jih ne bi niti opazil. Kaj šele, da bi se okrog njih kregali.

Da so plakati grdi? Že mogoče, ampak koga to briga? Kdo to sploh vidi? Od neestetskega se še nihče ni okužil, kaj šele oslepel. V imenu borbe proti virusu je vse dovoljeno. Kaj se sploh usajate nad temi plakati?

Poanta Petra Parkerja

A naj se vrnem k izhodiščni tezi, da SDS zavestno provocira in polarizira.
Da so plakati grdi? Že mogoče, ampak koga to briga? Kdo to sploh vidi? Od neestetskega se še nihče ni okužil, kaj šele oslepel. V imenu borbe proti virusu je vse dovoljeno. Kaj se sploh usajate nad temi plakati? Saj veste, kako vztrajno je treba ljudem težiti in težiti, da se jih kaj prime in da spoštujejo prepovedi. In ali ni lepo povedati gasilcem, policistom in predvsem zdravnikom, da cenimo njihov nesebični trud? Izražena hvaležnost je najboljše plačilo. (Pa še brezplačna je, dodajam.)
V imenu borbe proti virusu je vse dovoljeno. Z očitki na račun plakatov samo dokazujete, da ne jemljete resno situacije. V bistvu nimate pravice ugovarjati. Strinjanje in odobravanje je v nacionalnem interesu. Pohvala na dan. Je to tako težko? In če že nočete, vi izdajalci, potem vsaj jezik za zobe!
In če smo že pri tem, saj vendar veste, da je SDS v tej vladi glavna. To vključuje tudi moralno superiornost v tem smislu, da se je prav ta stranka spomnila, da bi izvedla to oglaševalsko akcijo. With great power comes great responsibility. Tega sicer ne bomo naglas govorili, ampak bilo bi smešno, če bi se tega lotile NSi, DeSUS ali SMC. Pa saj si niti ne bi mogle privoščiti. In tudi če bi si, jim mi tega ne bi dovolili, hehe …

Plakatov ni brandirala vlada. Ni jih brandirala vlada kot koalicija. Brandirala jih je SDS. Kot da je v vladi sama. Kot da onih drugih strank sploh ni. Popolna identifikacija. Ali pa naj temu raje rečem uzurpacija?

SDS ima vedno še bolj prav kot vi

SDS je s plakati dosegla tudi to, da se je nanjo vsul plaz očitkov, ki se jih bo verjetno zlahka otresla. Outdoor oglaševanje je dandanes relativno poceni. Najem billboarda za en teden stane približno 100€. Če so najeli kakih 200 ali 300 plakatnih mest — z manjšimi formati vred in izven Ljubljane, kjer je ceneje — za dva tedna, bi jih to s tiskom vred stalo kakih 50.000€. To pa bi že bilo približno toliko, kot SDS glede na svoj volilni rezultat dobi vsak mesec (tako imenovano dvanajstino) samo iz proračuna: konkretno 45.542,35€.
In to bi bila polna cena, s popustom pa bi naneslo še manj. Morda celo zelo veliko manj. (Vprašal jih seveda nisem, ker predvidevam, da je to kao poslovna skrivnost.) In upoštevajmo, da je SDS — ki konstantno teži s 133. členom in svobodo govora in takimi zadevami, tudi izven volilnih kampanj — stalna stranka plakaterskega podjetja Amicus.
Tako da se ne bojte, da se je SDS za te plakate kdo ve kako skeširala. Za tak drobiž ne rabijo finančnih injekcij niti od Viktorja Orbána, niti od Dijane Đuđić.
To samo povem. Ker kot ste že nabrž ugotovili, z SDS ni dobro češenj zobati. Tudi če imate prav. Ker oni imajo vedno še bolj prav. In ker znajo očitke dobro unovčiti. Neglede na njihovo argumentiranost.