Med nami je vse več ljudi, ki ne razumejo heca — ali ga vsaj nočejo razumeti. Ker so taki časi, pravijo. Resni, žalostni, zaskrbljujoči. To sicer ni neres. Res so taki časi.
Pa kaj? Ali bi morali zato ukiniti humor? Ga do preklica prepovedati? Vsaj črnega, robatega, ireverentnega in bogoskrunskega? Ali če nič drugega, neslanega? Uvesti komisije, ki bi presojale dopustnost duhovičenja in pravico prizadetih, da so občutljivi?
Zgražanje, ki ga je povzročila glasbena parodija Okužila si mene »skupine« Germ Over — torej Tilna Artača in Igorja Bračiča s special guest starom Klemnom Slakonjo — to soboto v oddaji Kaj dogaja z Jonasom [Žnidaršičem] na TVS, je pač davek na korona virus. Res bi bilo čudno, če v zvezi s tako huronsko smešnim komadom zateženci ne bi moralizirali.
To niti ni presenetljivo, še posebej ne v kontekstu širjenja bolezni in psihoze, ki jo to povzroča. Je pa zgovorno, da je primer samo zadnji v celi vrsti humorno mišljenih, a ne tako razumljenih pripetljajev.

Hipersenzibilnost

Predelava skladbe Ubila si del mene danes že hvala bogu zdavnaj neaktivne skupine Game Over je bila kot ponavadi zaključna točka oddaje — in kot ponavadi tudi njen najboljši del. Resnici na ljubo pa je treba priznati, da je bil tokratni Jonasov talkshow nasploh najboljši od vseh, kar sem jih videl. Nisem gledal vseh, ampak ta je bil z nekaj izrazito političnimi štosi na račun nove vlade oz. Janeza Janše predrznejši in duhovitejši od drugih.
To posebej omenjam zato, ker sta pomanjkanje smisla za humor ali vsaj hipersenzibilnost za takšno ali drugačno duhovičenje na njihov račun — ali na račun z njimi povezanih kulturnih, političnih, socialnih memov — značilna zlasti za pripadnike tiste politične opcije, ki to vlado in njenega voditelja zdaj pač toplo pozdravlja.

Duhovitosti in provokacije

Naj naštejem samo nekaj duhovitosti — ali magari provokacij, saj ne rečem —, ki jih desničarji niso znali ali hoteli razumeti:

• božični tvit državnega sekretarja Jerneja Štromajerja (SD), v katerem je »kristjane« — v narekovajih zato, ker v resnici sploh ni mislil kristjanov, še manj pa jim sploh voščil — domnevno okarakteriziral kot »umazane živali« (24.12.2019);
• majica s kratkimi rokavi z logotipom skupine Bad Religion s prečrtanim krščanskim križem, ki jo je med razpravo v DZ nosil poslanec Levice Primož Siter in zaradi katere ga je nek ortodoksen vigilant prijavil policiji zaradi suma storitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti (29.1.2020);
• nastop Magnifica (in Schatzija) s skladbo na besedilo Prešernove žaltave pesmi Kako in komu se trebuhi redé, zlasti seveda s kitico: »Zakaj se nunam trebuhi redé?/Zato, ker se farjam porivat’ pusté.« na državni proslavi ob kulturnem prazniku (7.2.2020).

Subverziven, ampak …

Za malo več politične uravnoteženosti pa lahko med primere nerazumevanja humorja — ironije, cinizma, sarkazma, vulgarnosti, obešenjaštva, you name it — prištejemo tudi Janšev odgovor na vprašanje novinarke Dnevnika (13.2.2020), da bo SDS na prihodnji seji sveta stranke obravnavala »Dnevnikovo uredniško politiko«. Dotični časopis je iz pripombe naredil senzacionalno zgodbo o odkriti napovedi novih pogromov nad novinarji, pograbila pa jo je tudi vsa militantna leva srenja.