Zanimivo, s kakšno mero prizanesljivosti naši pristojni za pandemijo korona virusa interpretirajo stanje na Hrvaškem, ki poleti postane začasna druga domovina verjetno več kot četrtine naših rojakov. V Sloveniji so pri 13 novih dnevnih primerih zagnali resen alarm in nam ponovno nataknili obvezne maske, Hrvaško pa pri 95 novih dnevnih primerih razglašajo za še vedno varno državo. Sedemkrat več obolelih kot pri nas v enem dnevu očitno ni dovolj, da bi nam resno odsvetovali obisk Hrvaške. Opozarjajo nas samo na higienske ukrepe in izogibanje zaprtih prostorov, kjer je veliko ljudi. Kot nam svetujejo doma. Precej nesorazmeren odziv.
Ne pritožujem se zaradi mask, ki jih spet moramo nositi v zaprtih javnih prostorih. To sem brez ugovora pripravljena sprejeti — da le omejimo širjenje virusa in da ohranimo vsaj približno normalen način življenja. Še ena karantena bi bila za nas pogubna. Pritožujem se samo nad nekritičnim, pretirano dobrodušnim sprejemanjem hrvaških razmer — in razmišljam, kakšne motive za to imamo.

Kacin: Gantar

Da z ocenami stanja na Hrvaškem nekaj ne štima, se je izkazalo že v dialogu med ministrom za zdravje Gantarjem in vladnim govorcem Kacinom. Gantar je razmere na Hrvaškem ta teden ocenil takole:

»Hrvaška postaja nevarna država tudi glede ponovnega širjenja v Sloveniji, tako da je skrb na mestu. […] Čim se bo povečalo število okužb v Sloveniji in bo epidemiološko ugotovljeno, da so iz Hrvaške, ali če se bo dnevno število ustalilo tudi na Hrvaškem, potem bo to rdeča cona in bo seveda tudi uvedena karantena za vse, ki prihajajo s Hrvaške.«

Kacin je Gantarja naslednji dan — upam si trditi, da ne na osnovi lastne komunikacijske kreativnosti — gladko poklopil:

»Današnja novinarska konferenca je posledica lažne novice, da naj ljudje zapustijo Hrvaško, sledil je res premalo domišljen nastop ministra za zdravje Tomaža Gantarja o možnem slovenskem odzivu na razmere na Hrvaškem, zaradi katerega včeraj in danes pregorevajo telefoni na zunanjem ministrstvu.«

Gantar mu je sicer vrnil s tvitom o njegovem hitrem pridobivanju medicinskega znanja v zadnjih mesecih, toda vse skupaj kaže, da gre pri ocenjevanju zdrvastvenih razmer na Hrvaškem za prilagajanje nekim nam neznanim interesom.

Volilni okraji

Je slovenska vlada s hrvaško sklenila kak dogovor? Morda trgovino po principu ti meni, jaz tebi? Bomo dobili kakšno nagrado, če ne bomo zganjali panike glede stanja na Hrvaškem? Stoji za tem celo za nas ugodna rešitev sage o Piranskem zalivu? Mi Hrvatom evre, da ne bankrotirajo, oni nam Piranski zaliv?
Morda pa je to samo taktika, s katero želi preračunljiva vlada omogočiti Slovencem sproščene, prijetne počitnice, s katerih se bodo vrnili zadovoljnejši in s tem prizanesljivejši do jesenskih ukrepov — kakršnikoli že bodo.
V vsakem primeru gre za nenavadno strokovno in komunikacijsko strategijo, ki je samo še ena v vrsti podobnih, ki jih že prej nismo razumeli.

Čeferin

Nič nenavadnega ne bi bilo, če bi jeseni dočakali tudi spremembe v stranki DeSUS. Da v njihovih vrstah ni pravega navdušenja nad načinom vodenja njihove nove predsednice, ni več javna skrivnost. Nezadovoljni bi naj bili celo tisti, ki so Pivčevo v boju proti večnemu Karlu še januarja tako prepričljivo izvolili. Seveda pa se vsi skupaj še vedno trudijo prepričati privržence in druge javnosti, da so enotni, složni in povezani. 
Njihova sporočila zvenijo mnogo manj iskreno kot sporočila Aleksandra Čeferina, ki je v intervjuju ob dnevu državnosti rekel naslednje:

»Predvsem bi bilo moje sporočilo, da se zavedajmo, da smo dobri, da se zavedajmo, da smo lahko zelo uspešna država, da naj ne nasedamo nasilnežem, provokatorjem. Za Slovence kot dvomilijonski narod je edina možnost, da držimo skupaj, in če bomo držali skupaj, smo lahko velik dejavnik v Evropi. Če pa bomo nasedali na neke imaginarne delitve, če bomo razmišljali o tem, da je sosed naš sovražnik samo zato, ker misli drugače kot mi, potem se nam, verjemite, zelo slabo piše. Spomnil sem se misli Martina Luthra Kinga mlajšega, ki je rekel: ›Na koncu se ne bomo spomnili besed naših sovražnikov, ampak molka naših prijateljev.‹ Zato bi bilo prav, da se vsi, ki dobro mislijo, drznejo oglasiti in se ne skrivajo doma. Dovolj je žaljenja, poniževanja. Dajmo biti pozitivni in prijazni drug do drugega.«