Jaz mam druge probleme v življenju, na primer prerekanje s trinajstletniki zarad pingpong miz. Sam to je za drugič al pa za na konc kolumne. Nisem še ziher.
Kakorkoli, jaz pač nisem šofer. Avti me niso nikol zanimali, vožnja še manj. So me hotli vsi bivši tipi naučit vozit avto, pa sem se upirala, kokr da me pošiljajo na rehab. Jaz si niti pod razno ne predstavljam, kako bi kontrolirala uno škatlo, gledala v vsa una ogledalca in drvela po avtocesti. Ni to za moje možgane. Vsak desetletni Rom zna tam gas stiskat, men je pa to višja fizika. Moj brat je šel takoj pri osemnajstih delat izpit, jaz seveda ne. Pri takih forah se vedno vprašam, kako sta lahko dva otroka z isto vzgojo, vse isto dobita v življenju, sta mal let razlike, pa ratata tko drugačna na konc. Sem jaz bolj nora kot on al me je sam uporniški karakter sfukal?
V glavnem, ker njet avto, pač kolo. Za po Ljubljani je majka milina. Sicer so zdej vsi navalili na une debilne skiroje, k mi je prov smešno videt modela, starga 50, k se vozi na unmu, k da je spet v jaslicah. Zadnjič me je en skor zbil sred pločnika. Ta kurba tko neslišno uleti, da rabiš pol še par minut da dojameš da te še ni kap.
Zakaj so zdej skiroji tok in?
Pa sej skiroji so cel lajf obstajali. Ne štekam, zakaj so glih zdej tok in. Aja, ti majo motorček, da ja ni treba dva koraka peš narest. Pol pa ob prvem kamenčku poletiš direkt v nebesa. Sam da še si rolerje nabavim, to bi se mi cel okoliš smejal. Koma na koleščkih.
Če rečeš, da voziš sam kolo, avta pa nimaš, si že luzer. Nisem še vidla naroda, k bi tok dal na avto. Kolo je Slovencu tko, za športanje, gremo mal v naravo. Ker pač ne more vsak drug dan na Triglav, ampak baha se pa z avtom. Sosedje, lejte, kaj jaz vozim. Ma vozi to v garažo, ker nas čist nč ne briga tvoja nova mašina.
Pony za pet evrov
Pizda, men so spizdili kolo, tud če sem mela ponyja za pet evrov. Dejmo uničit ključavnico, zato da grem do Šiške na žur, pol pa v prvo grmovje fuknit uno žalost za pet evrov. Enkrat so fotru čist novga zaplenili na Prešercu. Pametnjakovič se ni spomnil klicat policije, ker »itak njih briga za en kolo«. Ne, kje. On kliče svojo hčerko. »Tereza, alkoholiki na Prešercu so rekli, da so ga ukradli drogeraši. Dej se pozanimaj.« Lepa. In zdej bi ga naj jaz najdla, ker očitno poznam lopove al kako? Ta je tud komedijant.
Problem je tud, ker kolo kupit. Jaz seveda kupujem rabljene. Vsakič vprašam: »A je spizden?« Valda vsi: »Ne, kje pa.«
Ta »kje pa« me je že enkrat ornk koštal. En tak ful poseben bike sem si nabavila. Al pa dobila, govorim za uf let nazaj. In se k gospa vozim po Rožni dolini in dojamem, da je enga panični napad zagrabil, ker se je za mano drl: »Ej ti, takoj se ustav! Zdele takoj!«
Pa kaj teb ni jasno, model, ne vidiš, da kolesarim? Me je pa skor fuknil dol s kolesa, se začel dret k nor, pa s policijo grozit. Dej, kle ga maš, bejžta oba. Takoj mi je blo jasno, da je res njegov, ker je bil tok živčen, da sem mu že hotla rečt, če mu svoje apaurine posodim. Pa pol kupuj kolo, če nisi neki pri kešu. Unga, k sem na Bolhi nabavila, me je pa na klancu zjebal, ker so bremze zaštrajkale. Opet akrobatka, tokrat trezna.
Da ne govorim, kokrat so mi ga spizdili. Vsakič. Slabšga k sem kupovala, prej je šel. Pa to lahk v tej Ljubljani zakleneš s trojno ketno, še dva bodyguarda zraven postaviš, pa ti ga bojo spet potegnili.
Mularija
Ni sreče s temi kolesi. Daš za ključavnico več k za cel kolo. Ampak za po Ljubljani je res najboljš prevozno sredstvo. Okej, ne morš nakupit pol Hoferja, sam kaj češ, greš pa v ta prvi Mercator po biftek pa vece papir.
Sam Slovencu kolo ne vem kok pomeni. Če rečeš, da voziš sam kolo, avta pa nimaš, si že luzer. Najbolj pomembno je seveda, kakšen avto. Nisem še vidla naroda, k bi tok dal na avto. Kolo je Slovencu tko, za športanje, gremo mal v naravo. Ker pač ne more vsak drug dan na Triglav, ampak baha se pa z avtom. Sosedje, lejte, kaj jaz vozim. Ma vozi to v garažo, ker nas čist nč ne briga tvoja nova mašina.
In k smo že pri sosedih. Zadnjič smo eno uhvatili, kako nas lepo fotka na pingpongu. En je šel za njo, da kaj se gre, koji kurac, pa se je zmedla, pa kr spet neki s temi piri začela nabijat. Sam smo pa dosegli, da so prišli pogledat te pingpong mize. Očitno bojo res ploščice pod mizami popravli. Če so mulariji, k je med korono potrgala vse basket koše na igrišču popravili, ima da tud nam starudinam zrihtajo.
Mularija, ja. Zdej so jezni, k smo jim zasedli mize. Oni bi sam riti gor greli, sedeli, pa se pecarili. Mi bi pa igrali. In so šli zanalašč vse mize posprejat in popisat. Da so njihov property, so napisali. S sprejem smo seveda kurca dobili. Umetniki težki, ta naša mladina. Fucking trinajstletniki.
Ampak te komedije vam prihranim za drugič, kok so odrezavi. Ne vem, kaj ste si vi to vzgojili, sam obnašajo se, kokr da majo celo Čeferinovo ekipo odvetnikov za sabo. Žalost, res. Nam težijo za pir, sami pa vse uničujejo.
Ampak ker so vaši sončki tko pridni, kaj jim boste kupili za darilo? Kolo al skiro?