Kolumne

Kolumne od prazne do polne lune. Konec rimskih počitnic.

17.8.2019 / 06:05 Komentiraj
Pisala sem dve leti. Staro življenje sem pustila za sabo, postala nekdo drug. Ta je zdaj jaz, ona od prej pa le spomin.

Nikoli nisem marala slovesov, zato se tudi nikoli nisem ne znala ne želela poslavljati. Mislim, da tega ne znam dobro sprejemati zaradi sentimentalnosti. Ker sentimentalnost in zdrav občutek za poslavljanje pa res ne gresta skupaj.

Ne vem, ali mi glede tega gre na bolje. Vem pa, da sem v zadnjih dveh letih dobila veliko prakse s poslavljanjem. Gledala sem, kako ljudje odhajajo od mene in kako jaz odhajam od ljudi. Vedno znova sem odkrivala svoje skrite plasti in samo sebe presenečala. Ne verjamem ljudem, ki pravijo, da jih presenečajo samo drugi. Zdi se mi, da znamo sami sebe še najbolj presenetiti.

Kaj se mi dogaja

Od začetka pisanja te kolumne sta minili dve leti. V tem času sem zapuščala svoje staro življenje in postajala nekdo drug. Tisti nekdo drug je zdaj jaz, ona od prej pa samo še spomin. Spomin, od katerega sem se dolgo poslavljala. Predvsem skozi pisanje te kolumne. Kot da sem se na ta način v svetu lažje razumela. Kot da sem potrebovala

Na glavo sem si dala slušalke, zadonela je Jovanottijeva verzija Tognijeve skladbe Luna. »Ne verjamem, da je bil človek kadarkoli na Luni,« mi je rekla te dni neka prodajalka.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino. NAROČI SE