Jaz nimam kej dost pojma o športu. Pa čeprov sem pri tipu prisiljena vse gledat. Od snookerja, smučanja al pa skokov pa do kolesarjenja, fuzbala in basketa. Zanč sem mu skor daljinec čez okno fuknila, ker ne morem več poslušat in gledat »Liverpool gor,Liverpool dol«. Res, sam še umetnostno drsanje al sinhrono plavanje, pa leti TV čez okno. Pa ne da bi bil sam kakšen športnik. Kje, s kavča on to lepo pametuje.
Oh, ja, naši kavčarji. Sem brala mal komentarje. Po dobri, stari slovenski navadi so začeli udrihat po Dončiču zarad une pogodbe z Jordanom. Je blo že takoj: »In kje misli davke plačevat? In kaj mam jaz od tega?«
Kok bi jaz tak folk nekam nagonila! Kaj maš ti za met od tega? Jebo majku, če se najde kdaj kakšen sposobnež, da bi me znal prevest in bi mi ratal v tujini, bi prvemu, k bi mi kej tazga prijavil, nos nabila v možgane. En, k ma drugi dan črni pas, me je naučil, kako jaz kot manjša sam stegnem pest direkt v surlo od spodi navzgor pa mu ga zarineš v možgane. Če ti ne rata, pa boljš, da znaš hitr tečt. Kdo je dal pa kej zraven,ko sem jaz jebala ježa na začetku? Tko da sam tišina. In isto vam lahk reče Dončič.

Litrce pri trinajstih

Sam Dončiču ni treba drugih možganov uničevat, on bi te sam iz dveh metrov mal po glavi potrepljal,pa rekel: »Dobr je, just go with the flow,« pa bi odšetal dalje z milijončki v žepu. Ker tiste milijončke si je sam zaslužil. Prigaral. Folk se skoz buni, da vsi sam kradejo pri nas, ko pa en pošteno zasluži, pa spet ni prov. Pa kaj bi vi radi? Pa dej privoščte človeku uspeh. Sam on ve, kok odrekanja in vsega je blo treba. Mi smo pri trinajstih pili litrce za Ljubljanico, Dončič je pa v španščini drkal parket. Nej ma vse, kar si je zaslužil. Šuške lahk zagoni glih, kukr se mu sprdne.
En je komentiral: »Ne, zdej mora Dončič sem nazaj pridet. Pa na morje v prikolico v Savudrijo hodit. Pa iz kioska hot doge jest.« Seveda je blo mišljeno sarkastično, sam Slovenci so res tko: »Dejmo ga zvlečt nazaj v našo povprečnost. Da bo ja gledal Kmetijo z nami.«
K smo že kle, zanč je pater Karel Gržan nekje dobr povedal: »Ljudje gledajo Kmetijo, ker se ne morejo soočiti z lastno štalo.« Zdej se pa zamislite mal, uni k buljite v te bedarije.

Ti pa kr lepo v Monaco, a?

Kokr sem brala, če bi Dončič kle plačeval davek, bi Dončiču od 18 milijonov na leto ostalo sam 6, če bi tle davke plačeval. Ne me držat za besedo, k sem totalen laik za te fore, sam what? Kok vam morm dat ? Dej, fuck off. Okej, vam dam dva milijončka, sam ne mi drobtinic puščat.
In zato je zdej največja pizda Roglič. Kako the fuck si sploh drzne pomislit, da gre ven iz Slovenije živet? Mi bomo kle na kavčih, ti pa kr lepo v Monaco, a? Mi smo ti vse dali! Ne moreš! Ne smeš!
Pa kok mamo mi življenj? A smo kurčeve mačke al kaj? Sam enga mamo. In za unga enga mi noben ne bo govoril, kje ga bom zagonila. Nej Roglič pobira drobtinice, ko goni tam pedala k nor, mi bomo pa s kavčev navijali?
In pol nabijajo: »Ja, sej je kle vse dobil. Pa šolstvo pa zdravstvo pa vse. Mi smo ga naredili.«
Get real, folk. A mamo kakšno pogodbo podpisano, da si dolžen vse Sloveniji, če si se tu rodil? Eni se grejo tud drugač. Sem govorila z dvema, k delata in živita v tujini. Spet ne vse za suho zlato vzet, ampak nekak tko sem si zapomnila. Po kmečk obrazloženo, zame.
Če živiš recimo v Parizu in si slovenski državljan pa zaslužiš 100 evrov, dejmo rečt, plačaš tam davek 50%. Torej maš kr naenkrat 50 evrov. In ker je v Sloveniji 60%, ti vzamejo razliko še v Sloveniji. Torej še 10 evrov. Ostaneš na 40, plačal si pa obojim. Če bi bil pa pri nas davek nižji kot v Franciji, pa ne bi rabil dat nč Sloveniji.
Upam, da nisem kej zajebala, ampak nekak tko nej bi blo.

Potujemo tu skozi

In če se obračajo take cifre, kokr se jih grejo top športniki, valda da sam spizdiš ven. Nej uživajo. Sami smo si krivi, če smo pristali v najbolj bedni službi in nam je vrhunec dneva ležat na kavču in gledat Kmetijo. Pa srat po netu unim, k so dejansko kej dosegli.
Jaz recimo nikol ne bi bla Dončič. Pa to se mi sfuka v dveh urah. Avioni vsak dan, treningi, tekme. Kontrirat najboljšim. Dobr je, tamau, ni kej. Sej vem, vi vidte sam milijončke pa Jordana. Men lahk date zdej vse milijone sveta, pa bom še vedno v seb ranjena in nesrečna. In če se tok sekirate zarad njegovga keša, kje bo plačeval, kje bo živel, kakšen avto vozi (tipična slovenska,avto je najbolj važen), pol se lahk potolažite s tem da tud on ne bo odnesel nč v grob s sabo. Tko kot vsi mi ne. Ker je to vse en navaden bullshit.
In zato vam dam za finiš Anthonya De Melloja, k je tkole napisal v knjigi Ptičja pesem:

Ameriški turist je obiskal velikega modrega rabija in presenečen odkril, da živi v kolibi brez pohištva.
»Kje pa imaš pohištvo, rabi?« ga je vprašal.
»Kje pa ga imaš ti?« mu je vrnil vprašanje rabi.
»Jaz? Jaz samo potujem tu skozi,« je rekel turist.
»Jaz tudi,« se je nasmehnil rabi.