In pol sem pomislila, da ma prov. Za ker kurac objavljat čist vse? Moja sestrična ma iste fore. Če že vidim njene otroke na FB, jih vidim sam v hrbet. In zdej smo pri debati: objavljate svoje majhne otroke po družbenih omrežjih? Eni so striktno proti, ta drugi jih objavljajo od plenic dalje. Naj se otrok odloči sam, ko bo zadost star al jih lahko vi v vašem imenu kr popate na vse strani? In če ste proti, zakaj ste? Zarad pedofilov?

Neki najbolj ogabnega ever

Pedofili so res neki najbolj ogabnega ever, ampak da pa kr kradejo otroke naokol na veliko, pa mal dvomim. Ker mam 45 let in do zdej sem slišala sam za eno punco, k je izginila. Brez sledu. Pa ni blo še družbenih omrežij. Maja Vojvoda. Stara sem bla deset let in sem živela čisto blizu nje za Bežigradom. Spomnim se, kakšno paniko so vsi starši zagnali in nobeden ni smel pred blok par dni. In je izginila. Po mojem ni hujšega, da ti umre otrok. Da pa nikoli ne izveš, kaj se je z njim zgodilo, se ti mora pa zmešat. Vsi možni črni scenariji v glavi vsak dan.
Hotla sem rečt, da vem sam za en tak primer izginulega otroka. Ker ene mamice čist prehitr zganjajo paniko. In vedno vidijo bel kombi. Nikol črnega, recimo. Bel kombi pred šolo! In kok teh belih kombijev je dejansko odpeljalo kakšnega otroka?

Zlorabe se načeloma dogajajo v bližini. Vsaj kar jaz poznam takih ljudi. Vse je bilo v družini ali pri frendih od staršev. Tud dedek. Ogabno. Za take ljudi pa res nimam besed.

Zakaj ja, zakaj ne?

Torej, zakaj ne objavljate slik svojih otrok? Oziroma zakaj jih objavljate? Smo res postali taki norci, da moramo vse, kar se nam zgodi v življenju, takoj pokazati celemu svetu? Jaz ne samo, da objavim, jaz še knjige pišem o vsemu. Ampak knjiga je knjiga, FB pa FB. In v resnici zelo malo povem o seb na družbenih omrežjih. Zadnje čase sicer mečem neke selfije gor, pa povem kej o knjigi itd. Ta zares stvari pa ne ve folk. Dokler ne bom po knjigarnah.

V glavnem, vsi smo postali zblojeni. Komu se pa dokazujemo, mi pa ni jasno. Samim seb al drugim? Lejte me, na morju sem! Lejte me, jem pizzo! Lejte me, sem v novi vezi! Lejte me, kako pridno zlato maturantko mamo! Sam glejte me! Jp, taki smo postali.

Ola gume

Sama sreča, da v mojih mladih časih ni blo družbenih omrežij. So pa bli psihopati. Ko še ni bilo Zupančičeve jame, so ble tam barake. Dve sošolki sta iz Plave lagune hodili v šolo mimo barak in jaz kot živeča pri bežigrajski gimnaziji isto. In sem šla vsa pridna, mejhna, četrti razred sama tam mimo. In me zaustavi en model. Nekaj mi je blebetal, ampak sem nekako nagonsko začutila, da je sumljivec, in sem mu spizdila. Pol pa ne vem točno, al sem povedala doma ali v šoli. In tema dvema sošolkama iz Plave lagune se je zgodilo isto. Pol so prišli policaji in so tega kretena dobili. Vse kar smo znale povedat, je blo to, da je težil kje se kupi ola gume. Oziroma ene gume, kaj smo pa vedele. Tok nč nismo vedele, da ga je ena poslala k vulkanizerju. Oziroma v Železnino. Da tam majo gume.