Včasih je dobro ali vsaj zanimivo brati PR sporočila, ki jih državni organi plasirajo v medije s pomočjo STA. Tako sem ta teden opazil velevažno novico o obisku dr. Mira Cerarja v Turčiji. Ali si morete misliti, da se je slovenski zunanji minister »zavzel za krepitev zaupanja med Turčijo in EU«? Kakorkoli, Cerar je turškemu zunanjemu ministru Mevlütu Çavuşoğluju »zagotovil vso možno pomoč Slovenije med predsedovanjem Svetu EU prihodnje leto«. Ker podpira članstvo Turčije v EU — seveda »ob izpolnjevanju demokratičnih načel in pogojev za članstvo«.
To mi je padlo v oči iz več razlogov.
EU in Evrovizija
Za začetek sem opazil časovno neskladje med Cerarjevo obljubo in njegovim rokom trajanja: prihodnje leto Cerar zagotovo ne bo več zunanji minister, zato so njegovi izrazi podpore karantansko-otomanski vzajemnosti vsaj navidez brezpredmetni — razen če je v Sloveniji vseeno, kdo vodi zunanjo politiko, ki morda deluje tako rekoč sama od sebe, po inerciji nekega dogovora ali splošno sprejetega stališča, da Slovenci podpiramo članstvo Turčije v EU.
Zadeva me razen načeloma ne zanima in ne briga, pa vendar: članstvo Turčije v EU se mi zdi podobna bizarnost kot sodelovanje Avstralije na Evroviziji.
Ne bi rad trivializiral mednarodne politike, toda paralela med Evropsko unijo kot poliitčno skupnostjo in Evrovizijo kot njenim paradnim konjem na področju razvedrila je zelo zgovorna. Da vabijo zraven Avstralijo — državo in že kar kontinent z drugega konca sveta —, je načeloma simpatična ideja. Ker zakaj pa ne.
Evropa je zgodovina, kultura in civilizacija, zato za države kot Turčija v EU ne more biti prostora. Problem nekompatibilnosti Turčije z EU ni problem Erdoğanove avtokracije, temveč stvar dejstva, da Turčija preprosto pač ni del Evrope.
Zakaj ravno Avstralija?
Toda zakaj ravno Avstralijo? Zakaj ne recimo ZDA, kot na področju pop glasbe najbrž najbolj pestro in pluralno razvito državo? In če že razmišljajo tako arbitrarno, zakaj ne povabijo recimo Kanade, Sudana, Čila, Nepala ali Japonske? Zakaj vsako leto Avstralija? Zakaj ne bi kolobarili in vsako leto povabili neko drugo državo?
In nenazadnje: zakaj pa ne bi bila Evrovizija svetovno prvenstvo? Mondovizija? Zakaj ne bi pel ves svet? Ali ne bi bilo to lepo? Celine in/ali regije bi organizirale predtekmovanja in kvalifikacije, potem pa bi bil v državi lanske zmagovalke globalni finale.
Ves svet je Evropska unija
Po tej skrajni logiki bi lahko bil ves svet Evropska unija. Najbrž bi se skupnost v tem primeru morala preimenovati, ampak le kaj bi lahko bilo z njo narobe? Preveč naivno in idealistično? Utopično?
Seveda. Pravzaprav nesmiselno. Evropa je zgodovina, kultura in civilizacija, ki ni (več) čisto sinonimna z Zahodom — zato za države kot Turčija v EU ne more biti prostora. Problem nekompatibilnosti Turčije z EU ni problem Erdoğanove avtokracije, temveč stvar dejstva, da Turčija preprosto pač ni del Evrope. Razen majhnega dela niti geografsko, predvsem pa ne zgodovinsko, kulturno in civilizacijsko. Pa če se še tako modernizira in vesternizira — in politično poboljša, da tako rečem. Še Rusija je bolj Evropa kot pa Turčija.
Turčija je za EU aktualna, če že ne za vse zaželena, ker jo trenutno rabi kot tamponsko cono za begunce, Turčija sama pa jo lahko s tem seveda izsiljuje.
Prihodnje leto Cerar zagotovo ne bo več zunanji minister, zato so njegovi izrazi podpore brezpredmetni — razen če je v Sloveniji vseeno, kdo vodi zunanjo politiko, ki morda deluje po inerciji.
Poseben fenomen
Forsiranje turškega članstva v EU in celo obljubljanje pomoči med predsedovanjem je tipično slovensko oportunistična zunanja politika. Če gre zunanji minister v Turčijo, se bo zavzemal za turško članstvo, sicer pa se ne bi. Tako kot bi se v nekem drugem glavnem mestu zavzemal za članstvo neke druge države, če ta še ni članica. Kamorkoli gre zunanji minister na obisk, vedno se zavzema za članstvo. Če je država že članica, tem bolje. Če pa ni članica in po naše niti ne bi smela biti, potem pa tja sploh ne gre na obisk.
Pa še nekaj sem pomislil, ko sem bral o tej Cerarjevi ekspediciji. Saj se še spomnite, ko je lani septembra 28 intelektualcev impičalo predsednika Pahorja? In to samo zato, ker je na forumu v slovenskem Davosu z otočkom naglas izrekel to navidez benigno, vendar očitno nezaslišano misel, da bi Turčija in Ukrajina morali imeti v EU poseben status, ne pa postati polnopravni članici. Predsednika so pozvali k odstopu zato, ker da je bila ta izjava »neprimerna« in »nerazumna« in celo »ksenofobna«. Je to mogoče?! Očitno je ta Turčija za Slovence nek poseben fenomen.