Zadnjič se je en pri nas zložil z motorjem. In seveda napihal. In bil tok glup, da ni hotel na treznjenje, ampak je rajš frenda poklical, da ga odpelje na varno domov. Sam kurc, k je bil ta frend še večja koma in je uletel z avtom. Spet pihanje in ding-ding položnice. In tko so oba pridržali, dokler nista končno enga tretga priklicala. Tokrat treznega. Fucking komedija. Taki pač smo. Ene pijandure navadne. In men ni prov nč čudnega, če so enga Hrvata izdale noge, ker ni prenesel tok hlapov.

Čeprov še zdej ne vem, kdo sploh je. Baje neka dalmatinska muzka, k je slišat ne morem. Bolj me fascinira to, da je folk zgrožen, da je nastopal pijan. A na Woodstocku so bli pa vsi trezni al kaj? Pač. Prišel, videl, se zlomil. In vračal keš za karte. No biggie. 

Pod gasom

In pol so mamice zgrožene, ker je bil pod gasom. Tko k njihovi možje vsak dan. Da en bulšit od muzke prodaja, to pa štima. Se pravi, lahk ubijaš moja ušesa. Itak so navajena na kvalitetno glasbo. Ne smeš pa svojih možganskih celic in jeter potamanit do dna.

Narobe svet. Če me kej ne briga, je pa to, kaj kdo daje vase. Če se ga če človek zapit do konca, pa se ga nej. Če se če brukat pred celo dvorano folka, pa se nej.

Jaz grem tud vedno koma na intervjuje. Mal vmes rignem, sam glih to briga poslušalce. Če me čte tko videt, me pa dejte. Ker kaj je bolj važno? Moji teksti al kakšna jih napišem? Na čemu vse je ta? In pol folk zanalašč pustim, da mislijo, da sem na vsemu. Pa nej. Če jim je to feeling, da se v svojih jadnih življenjih obremenjujejo z mano, kok spijem, pa neka.

Werner? Ma nemoj!

Jaz pa se obremenjujem s tem, da vmes, ko pušim joint, vzad na teve skoz reglajo o nekih kapsulah. Mislim, reklama do jaja. Ko tist poslušaš, se sam čudiš, da si še živ. Ampak te kapsule vse zrihtajo.

Pa Werner tud, kot me hočejo prepričat v reklami. Men je ta model tok prisiljen in antipatičen, da jao. Pol se pa še tok glupo smeji v kamero: “Veste, jaz sem že abrahamovec.” Ma nemoj, se vidmo. In ko ga skurcam na FB, se ta največji rock‘n’roll modeli vžgejo: “Pojma nimaš, Werner je edini, k ma jajca!”

Itak mi je blo jasno, da je zato proti koroni kontriral, ker ni mel koncertov. Zdej ma vse anticepilce za sabo. Prišli smo že tok daleč, da so težili, da ma boljšo muzko od Siddharte. Lahk ga majo antivakserji še tok radi, ampak če kdo reče, da ma boljšo musko od Siddharte, se pa že resno vprašaš, kaj dajejo v une kapsule. In pol mi še en prijavi: “Jaz sem ga gledal nekje. Veš, kok je bil zabaven, duhovit. Pa na svoj račun se je delal norca.”
​{embed_info_box}203610{/embed_info_box}

Ma nemoj again. Men bojo razlagali o duhovitosti na svoj račun, k sem profi v temu. Pa tud če bi obvladal humor od Sue Townsend, bi bil še vedno prisiljen in antipatičen. In tud mene mariskdo ne more videt. ampak ziher ne zarad nepristnosti.

In ker sem glih spoznala nečakinjo čez vikend, upam, da bo ohranila naš črni humor. Ker mi smo tko. Ta vikend na Krasu: “Fotr, bom jaz spala pri noni. Sam pizda, kaj če se zbudim zraven nje mrtve.”

“Bo vsaj dobra kolumna,” je dodal fotr.

In pol finiš od none: ”Magari.”

In pol bojo men enga Wernrja naprej metali, da kok ma smisel za humor?

Genialka

Sam Sue je bla pa genijalka. Krohotala sem se njenim knjigam takrat in se še zdej. Ali kot bi ona napisala [Jadran Krt pije kapučino, 1999, op. ur]:

Prvo vprašanje se je glasilo: “Čestitam, gospod Bert, dopolnili ste 105 let. Kakšen je vaš recept za dolgo življenje?” Bert: “Po mojem je šestdeset kovaških, ki jih pokadim na dan, v mojih pljučih ustvarilo nekakšno zaščitno prevleko. Za šport in rekreacijo sem bil zmeraj preveč len, ker pa nisem šel nikoli spat trezen, sem vedno dobro spal. Med vojno sem pokavsal pol Evrope, najrajši žrem sendviče z rdečo peso, klobase in sladkarije. Največja skrivnost zdravega življenja, dragi fantje, pa se glasi: nikar ne zadržujte močefita, da se vam skisa v jajcih, spustite ga ven! (smeh) Spustite ga med narod! (kašljanje) Daj, Pandora, prižgi mi čik, če si tako prekleto prijazna.”

> Objavljeno skrpucalo, ki je nastalo na montažni mizi dušebrižnega urednika, pa se je glasilo takole: Bert: “Za svoje zdravje se moram zahvaliti rdeči pesi, dobremu spancu in redni telesni vadbi, zlasti ročnih spretnosti. Nikoli nisem kadil in v mladosti sem prehodil pol Evrope.”