Kolumne

Kako sem se hotel pokorno javiti za direktorja Ukoma

15.8.2022 / 06:10 Komentiraj
Neodvisnost je glede na ekonomsko podhranjenost medijev precenjena in tako kot status nikogaršnjih hlapcev v bistvu samo slogan.

Prestopi iz novinarstva v politiko se zdijo nekaj spornega samo tistim, ki tega usodnega kariernega koraka ne naredijo — ali pa se jim ga ne posreči narediti. Toda iz druge perspektive je zadeva videti povsem drugačna. Naj to opišem na svojem, konkretnem, pravkaršnjem primeru.

Ko sem ta teden zasledil novico, da bo direktor Urada za komuniciranje Dragan Barbutovski odstopil s položaja — ali da bo odstopljen —, sem začel razmišljati, da bi se jaz sam zagrebel za to delovno delovno mesto. Zakaj pa ne? Morda pa bi bil čas, da v življenju začnem delati kaj drugega.

Ovenela lovorika

Mediji dandanes niso več to, česar sem se lotil pred petintridesetimi leti in kar sem s krajšo, malo več kot enoletno prekinitvijo tudi ves čas počel. Možnosti kariernega, profesionalnega, osebnega napredovanja v okviru medijev ne vidim več. Tudi ambiciozen nisem več tako kot v mlajših letih. S tem, kar zdaj počnem, sem obenem zadovoljen in nezadovoljen. Kar je verjetno najbolj...

”Morda pa bi bil čas, da v življenju začnem delati kaj drugega.” — [Fotografija: Marko Crnkovič]
NAROČI SE PRIJAVI SE

Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino. NAROČI SE