Kaj se lahko naučimo iz kreganja o osrednjeslovenščini inšpektorja Vrenka

Zdravo.

S svojim zadnjim pisanjem si me malo zmedel. Kaj je zdaj to? Te odnaša v dramatiko? Razumem, da v času, ko ni koncertov in drugih javnih dogodkov, iščeš posel drugje. Ampak v pisanje dramskih besedil ne bi polagal pretiranih upov, kot tudi ne v literaturo nasploh. Še posebej, kar se dobičkonosnosti tiče. Saj veš, kaj pravi Esad: »Pusti poezijo, sine. Ni tu denarja, nobenega. Naj jo pišejo Belorusi, oni tako nimajo česa izgubiti.«

Saj stvar je zabavna, da ne bo pomote. Odstopna izjava kot dramolet državljana v stiski. Dobro poznam občutje sveta, iz katerega je zrasla. Seveda ga poznam, še vedno si deliva možgane.

Zmedeni časi, zmedeni ljudje

Kljub temu neizpodbitnemu dejstvu pa me najina že nekaj mesecev trajajoča korespondenca včasih bolj zmede kot pomiri. Kot da v teh čudnih časih niti pogovor s samim seboj ne more pripeljati do nekih vsaj približno konsistentnih zaključkov. Zmedeni časi, zmedeni ljudje. In če se že kregamo vsevprek, zakaj se ne bi...