Jaz sem klasičen prokrastinator. Vse, ampak čist vse, naredim zadnji moment. Vprašte urednika Fokuspokusa. On ve, da že več k pet let pošiljam kolumne na dan deadlinea, napišem pa tekst uro prej. Eni očitno tko boljš funkcioniramo. Pač, kar lahko storiš danes, prišparaj za jutri style.
In pol buljim v comp, in rajš delam vse drugo, sam pisat se mi ne da. Preverim vse rumenarije, da izvem kdo je naš »znan« Slovenec, ker je enkrat v Ljubezni na vasi ves potreben iskal jebačico naokol. Ne vemo, kdo je, sam nas blazno zanima, kje je trenutno na morju.
Pol preverim, če ma Ronaldo že novo frizuro. Vmes prečekiram še kuharske recepte, čeprov se mi sanja ne, kaj je kuhavnica.
Če bi rekla temu mulcu, da sem vplivnica (kok prfuknjen izraz) oz. influencerka, bi blo pa to njemu top. Če te ni na Instagramih, TikTokih, kurcih palcih, si mulcem nepomemben. Tamau mi vedno reče, da ne bere, ker ga ne zanima.
K eni kokr španjelčki
Pol vržem uč še mal na televizijo. Sanjski moški špila vzad. To je najbolj bedna oddaja ever. Dvejst žensk pride pecarit enga moškega. Prvič ga vidjo, ampak vse so v sekundi tok zaljubljene, da majo kr panične napade, če ne dobijo ene rože. In stojijo tam k eni kokr španjelčki in čakajo, a jim bo podelil uno rožo in pol spet histerija, če jo dobijo. Ma, bolana oddaja.
Take ženske niso nam ostalim v ponos. Ti dajo sam vedet, da morš cvilit za tipom, k ga sploh ne poznaš. In čakat ves ponižen ene vrtnice. In folk ful bulji. Pač, showtime za kretene. Sej, cel svet je že bolan.
Ker padajo na take fore
Med vso to korono in špilanjem pingponga so se tud otroc od koga pri nas ustavili. Tam, stari ene 8, 10 let. In jaz se ful rada pogovarjam s temi mejhnimi človečki. In rečem enmu tamaumu, k sva tko frenda, nej pove učiteljici, da je med korono preživljal cajt z eno pisateljico. Da je z mano pač igral pingpong skoz. V hecu seveda, sam glih tok, da če bi ji že prijavil to, bi se uni fajn zdel, ker padajo na take fore. Pa nč kdo sem, da une kap ne zadane.
Veste kok je blo mulcu to zanimiv? En pičkin dim. Cel zvezek je porisal z mizami od pingponga, ko so risali, kaj so delali. Povedal je učiteljici, da obožuje pingpong, jaz pa ko da ne obstajam. Pa me ma rad. Sam to, da pišem, je njemu total nepomembno.
Men je blo to uf!
Okej, sej je prov, sej je otrok, ampak vedno pomislim nase v tistih letih. Sem že pisala enkrat, da ko je recimo prišel Vitan Mal na našo šolo, sem k nora doma pograbila knjigo, po keri je bil pol posnet film Sreča na vrvici in letela po njegov podpis. Men je blo to uf! Pisatelj na naši šoli! Zdej pa kje.
Če bi rekla temu mulcu, da sem vplivnica (kok prfuknjen izraz) oz. influencerka, bi blo pa to njemu top. Če te ni na Instagramih, TikTokih, kurcih palcih, si mulcem nepomemben. Tamau mi vedno reče, da ne bere, ker ga ne zanima. Razumem, tud pri na so bli eni, k jih knjige niso brigale. Sam dans mi reče to skor vsak.
In se resno vprašam, če bi bla jaz una mejhna Tereza, k je skoz v knjižnici Bežigrad visela, če bi že takrat obstajal ves ta internet in družbena omrežja. Bi še bla una, k ni bla sposobna niti na kosilo pridet v kuhno brez knjige v roki in mati se je vsakič drla: »Zdej jemo, ne beremo!« Kaj bi dans dal starši, da bi se lahko tko drli na svoje otroke. Da preveč berejo.
Berejo my ass
Berejo my ass. Selfije delajo pa bulijo v linke influencerjev. Dost žalostno vse skup. Kakšne idole majo dans. Njim je frajerka ena Denise Dame, k tam zganja komedije po videih. Ne pa ena budala k »sam« piše.
In tud starši ste sami krivi za to situacijo. Če sami buljite cel božji dan v telefone, bojo logično tud tamali. Če bi pa oni vidli vas cele dneve s knjigo v roki, bi blo pa verjetno drugač.
Vsaj zase vem, da se lahko za to zahvalim mami, ker je še dans ne vidim brez knjige v roki. Vedno jih je kupovala, vedno smo jih mel ful doma.
En moj frend ma zdej eno leto pa neki starga otročka. Še na vsaki sliki, k mi jo je poslal, ma mulček knjigo zraven. Še v mojo je buljil. Alo, model, še govoriš ne, pa bi mene čekiral? On in partnerka skoz sam bereta, frend je še pisatelj. In ni hudič, da ta mulc ne bo bral knjig. Sam, kdo ve, kaj bo čez 20 let, ko bo on večji. Jaz za ziher pokojna. Sam za ker kurac sploh pišem in puščam tekste za sabo, če ta generacija sploh ne misli več brat? Influencerjem bojo postavljal spomenike, mi bomo pa tam eni bedni umetniki.
In pol buljim v comp, in rajš delam vse drugo, sam pisat se mi ne da. Preverim vse rumenarije, da izvem kdo je naš »znan« Slovenec, ker je enkrat v Ljubezni na vasi ves potreben iskal jebačico naokol. Ne vemo, kdo je, sam nas blazno zanima, kje je trenutno na morju.
Brez trte-mrte
Pa še to. Ko sem bla jaz otrok, smo mogli it pred cel razred brat ali kak odlomek iz knjige ali svoj spis. Brez trte-mrte, tko je rekla tovarišica. In se glupirat tam pred celim klasom. Čeprov jaz se nisem glih brukala. Pravijo sošolke, da sem vedno najboljš pisala in brala. Ampak ja, valda je blo vsem kretensko in trema.
Zdej majo pa mamice hitr izgovore: »Naš je občutljiv. Ne razumete. Ne morte vi kr tko ga dat brat pred cel razred. Ni fer. Naš je drugačen. Genij skor.«
Še dobr da nisem mama, res. K bi mu to občutljivost hitr zbrcala iz riti. Pred tablo in sam ber, ko te jebe. Pol boš pa še mamici zlektoriral kolumne. Jasno? Jasno.
Vsi neki med geniji pa avtisti
Sam, danes so vsi neki med geniji pa avtisti in jih mormo razumet in so po knjižnicah naredili projekt Beremo s tačkami. To pomen, da pride nekdo z eno staro džukelo, pes se uleže, in pol otrok bere psu. Da mu kao ni neugodno pred drugimi. Ker pač v vatko zaviti.
Jaz ne vem, na kakšen svet se pripravlja te otroke. Tak z mehčalcem odišavljen? Hja, bi bil fajn tak svet, sam ni glih tko. In tud ni glih tko, da bi jaz kej kao ful brala. Zadnja leta nič. Kako je že rekel nekoč urednik tega portala? Da rajš piše kot misli? No, jaz pa odkar pišem, ne berem več. Pa čao zdravo.