Janšev let čez kukavičje gnezdo

Da se je Janši dokončno odpeljalo, je zdaj že menda jasno vsakomur. Tudi tistim, ki doslej niso mogli ali hoteli verjeti, da bi se mu kaj takega lahko zgodilo, ali celo njegovim lastnim fanom. Vsaj bolj negotovim. Občutek, da nas Janša vleče v improviziran mentalni azil, kjer se pod še dodatno pretnjo koronske kužnosti otepamo realnosti v teh SDS-ovih prisilnih jopičih, nas seveda ne vara. To je noro. Pa vendar obstajajo močni, premočni indici, da to nikakor ni nenadna, naključna, nekontrolirana neprištevnost.

Ne. Ta njegova norišnica je strategija. Časovno pogojena in prilagojena, notranje- in zunanjepolitično determinirana in predestinirana strategija. Janša to dela zavestno in načrtno. Konsistentno.

Poglejmo, zakaj.

Status odrinjenega pretendenta

Janša seveda ni neumen ali kaj šele nor. Daleč od tega. Dejstvo, da je sociopat, ne postavlja pod vprašaj njegove inteligentnosti in iznajdljivosti.

Janša ni takšen od včeraj.