Kar je škoda. Ker je bilo morda najboljše doslej. Čeprav je bilo po zaslugi medijske psihoze velik antiklimaks.

Potem ko se njegovo veličanstvo sprva sploh ni udeleževalo soočenj — medtem ko je republikanec po svoji strani bojkotiral oz. ignoriral tista na rojalističnih televizijah —, se je končno le blagovolilo enega od njih udeležiti. Ob šestih popoldan. Ko tako rekoč nihče ne gleda televizije. In to na televiziji, ki je noben normalno ozaveščen državljan ne gleda. Še posebej ne njenega informativnega programa.

Je bilo soočenje na TVS? Neee, bilo je na Kanalu A!

Prijateljska tekma

Odločitev 22 v oddaji Svet na Kanalu A je izpadla kot prijateljska tekma. Janša pa kot igralec z rezervne klopi, ki je neogret vstopil v igro in se na terenu delal neagresivnega in ni brcal in spotikal nasprotnikov. Po drugi strani pa tudi ni skrival svoje vzvišenosti, češ, naj vendar cenijo, da jih sploh hočem imeti za sparing partnerje.
​{embed_info_box}198746{/embed_info_box}

Neverjetno, kako mrk in zatežen zna biti Janša pred kamero. Nekaj nekontroliranih, niti ne ciničnih nasmeškov je bilo vse, kar je prijaznega ali vsaj približno spodbudnega spravil skupaj. Sicer pa ga je bila ena sama krmežljava nekarizmatičnost. Kot da je prišel z zavestjo, da bo izgubil te volitve, in sprijaznjen, da na tem soočenju ne bo mogel konkurirati Golobu. Kot da ima Janša vsega poln kufer. Naredil je vtis, kot da je Edvard Kadič njegov coach. 

Nič nezaslišanega

Če pustimo ob strani konkretne politične pristope k temu ali onemu, o čemer so Janša in Golob ter Tanja in Tonin (ker to je vendarle bilo soočenje predsednikov) debatirali, je le treba reči, da Janša v ponedeljek ni govoril nič tako nezaslišanega — niti tako nezališano —, da bi ga bilo treba pod nujno vreči z oblasti. Vsi skupaj z njim vred so delovali kot politiki, ki bi stvari urejali pač vsak po svoje.

Ali to pomeni, da se je Janša tik pred zdajci odločil za bolj umirjeno in kao konstruktivno predvolilno taktiko? Da bi bilo mogoče dobro ustaviti konje in z zmernejšo, spravljivejšo retoriko prepričati še kakšnega od tistih, ki se jim politika SDS le zdi too much?

Nenadna normalnost

Tega ne verjamem. Za to je prepozno in tudi ni Janšev namen, kaj šele cilj. Toliko je pa že realen. Deradikalizacija desničarskih političnih fantazem, deeskalacija napetosti in pomiritev predvolilne histerije zdaj ne bi bile možne niti v primeru, če bi vladna propagandna mašinerija od Urbanije mimo Mahniča do Biščaka in onih v kleti čez noč nehala srati po vseh svojih nasprotnikih. The damage has been done.

Je pa ta Janševa nenadna pohlevnost — no, vljudnost, zadržanost in nenapadalnost, da ne rečem normalnost — v Svetu na Kanalu A dala vedeti, v čem je večji del problema te vlade in desnice oz. Janše samega kot simbola noriške revolucije.

Kdaj kaj pozabiti

Vse bi bilo drugače, če Janša ne bi bil trmast, če ne bi bil zamerljiv do svojih konkurentov, če ne bi zmerjal političnih ali civilnih nasprotnikov s prostitukami, opankarji, piškotkarji in zombiji, če ne bi bil antikomunist, če bi znal kdaj kaj pozabiti ali se na nekaj ne ozirati.
​{embed_info_box}198745{/embed_info_box}

Če bi bil Janša drugačen, bi dandanes imeli normalno desnico.   

Cela slovenska politična scena — pa ne samo desna — bi bila bistveno bolj normalna, če ne bi bil Janša tak velemojster alieniranja drugače mislečih prijateljev in zaveznikov ter iskanja in ustvarjanja sovražnikov in če se ne bi tako rad obdajal s še bolj fanatičnimi, koristoljubnimi (in manj inteligentnimi) dvorjani, ki jih ne zna utišati, nevtralizirati in se od njih distancirati.

Grozno in sramotno

In seveda: vse skupaj bi bilo znosnejše, če ne bi bilo Twitterja. Tega prekletega socialnega omrežja, ki v normalnih, četudi nervoznih in h gobezdavosti nagnjenih ljudeh prebuja podrhaljeno mentaliteto internetnega komentariata. Nekoč anonimnega, danes pa tudi z imeni in priimki — in s političnimi  funkcijami. Z Janšo na čelu.

Janša je torej v tem soočenju izpadel normalen, ker vsega tega smetja ni bilo. Ne, nismo niti za trenutek pozabili, da je to človek z zgoraj omenjeno prtljago in navlako. Smo pa vsaj za trenutek zaslutili, kako bi lahko bilo, če …

PS: In ali ni grozno in sramotno, da Kanal A zna pripraviti soočenje, kakršnega bi morali znati pripraviti na Televiziji Slovenija — pa ga ne?