Ta Janša je res neverjeten! Pod populistično parolo medijskega pluralizma si tako rekoč izmisli in ustanovi par senzacionalističnih, diskreditivnih, hujskaških, hudobnih, paničarskih, primitivnih, denunciantskih in nepismenih medijev, poskrbi za subvencijo in promocijo in sam dá zgled, kako je treba pisati … — potem pa si drzne napisati pokroviteljsko kolumno o medijih?!
V čem je poanta grozljivo in grozeče napisanega teksta z zlajnano in za lase privlečeno prispodobo neumne žabe, ki potrpežljivo čaka, da se bo skuhala, če jo daš v lonec z vodo in šele potem prižgeš štedilnik?
Bridko zmotna in prekleto točna
Cel kup je teh poant, med pomembnejšimi pa so po mojem vsaj tri:
- da ni res, da v vojni z mediji posameznik ne more zmagati,
- da bi bila razprava o medijski svobodi »več kot dobrodošla«
- in da je medijska konkurenca predpogoj »svobodne« družbe.
Pojdimo po vrsti.
Janševa trditev, da ne drži, da v vojni z mediji posameznik ne more zmagati, je po eni strani bridko zmotna, po drugi pa še kako prekleto točna. Zmotna zato, ker je splošno znano in nesporno dejstvo, da posameznik nima šans, če se gre bosti z neprijateljskimi mediji. Če kdo, bi moral to vedeti Janša iz lastnih izkušenj.
Da ni res, da v vojni z mediji ne moreš zmagati, pa drži v primeru, če se proti medijem ne boriš kot posameznik, temveč kot organizirana skupina ali institucija. Če imaš dovolj moči in orožja — in če nisi sam —, seveda lahko zmagaš v vojni z mediji.
Zmagaš lahko, če si oblast.
Ponavljam: v vojni z mediji posameznik ne more zmagati — lahko pa zmagajo avtoritarni norci na oblasti. In Janša je zdaj na oblasti. Kot posameznik ni mogel zmagati. Nebogljen sicer ni bil, pa vendarle je bil dovolj ranljiv, da so ga žagali, mu sodili, ga trpali v zapor in metali iz parlamenta. Zdaj je odbila ura maščevanja.
Iz Šentilja pri Velenju proti Moskvi
Tekst s pomenljivim naslovom Vojna z mediji je v bistvu eksplicitna in izzivalna vojna napoved mainstream medijem, ki se je je treba bati. Janša, ki je na lastni, sicer dobro ustrojeni koži velikokrat izkusil, kako nemočen je posameznik, če se nanj spravijo mediji, zdaj namreč ni več posameznik. Janša je zdaj oblast. Predsednik vlade. Predsednik vlade, ki objavlja njegove kao kolumne na svoji spletni strani. Predsednik vlade, ki jo obvladuje stranka s svojimi parastrankarskimi glasili, ki njegove publicistične umotvore šerajo naprej. In nenazadnje predsednik vlade, ki ima v rokah mehanizme, s katerimi lahko sovražne medije onemogoči. Spravi na kolena. Prisili k vdaji.
Če seštejemo gledalce, bralce, klike ter vrednost naročnin in oglaševanja, ima ta vladna ali provladna medijska mašinerija — ki pod praporom in na poziv Napoleona iz Šentilja pri Velenju koraka proti Moskvi nevladnih ali protivladnih medijev — še vedno precej manjši delež vsega, kar se na našem medijskem trgu zgodi ali obrne.
Pa vendar. Z ukrepi vlade in s pomočjo njene kabinetne in kletne ter strankarske in civilnodružbene falange se lahko to tržno razmerje zelo hitro spremeni — in se po sodeč po pretnjah, ki jih vladni emisarji lansirajo iz dneva v dan in iz minute v minuto, tudi bo spremenilo.
Diskreditacijski drek
Resnicoljubnost, pluralizem medijev, konkurenčnost, svobodni internet in demonopolizacijo medijev nam bo kot vrednote za narodov blagor prodajal predsednik vlade in stranke, ki mentalno in ideološko, če ne celo finančno obvladuje najostudnejši diskreditacijski drek, kar ga je na medijskem trgu pri nas kdaj kdo izločil?!
To nam bo prodajal dvoličnež, ki po eni strani poziva k razpravi o medijski svobodi, po drugi pa že dolgo, predolgo zmerja novinarje s presstitutkami, piškotkarji, opankarji? To nam bo prodajal arogantnež, ob katerem celo Trump na Twitterju izpade kot njegov učenec?!
Še več. To nam bo prodajal predsednik vlade, v kateri sedi notranji minister, ki s citiranjem obskurnega satelitskega medija, ki denuncira in diskreditira demonstrante z ustvarjanjem vtisa, da je neka nevladnica (udeleženka protestov) osebno pokasirala ne več ne manj kot 3.110.296,33€?! Kot da je se s tem kešem pošteno napila in zakadila (ali si celo privoščila dosmrtni golf na Mauriciusu)?!
Če vse seštejemo, ima ta vladna ali provladna medijska mašinerija — ki pod praporom in na poziv Napoleona iz Šentilja pri Velenju koraka proti Moskvi nevladnih ali protivladnih medijev — še vedno precej manjši delež vsega, kar se na našem medijskem trgu zgodi ali obrne. Pa vendar …
»Normalna struktura medijev«
O vojni z mediji in o medijski konkurenci nam bo predaval človek, ki je nekoč lansiral strankarski crowdfunding za projekt novega medija, da bi — to so citati! — zadovoljil potrebo po »normalni strukturi medijev« in »da zvečer na televiziji in radiu ne bo treba zgolj poslušati in gledati gospoda Štruklja in Erjavca«!
Evo. Pet let pozneje je »normalna struktura medijev« parastrankarska madžarsko-slovenska lastniška naveza s fanatično nadrilano novinarsko ekipo. Zdaj že ustanovljeni in z vazelinom dobro podmazani medij pa resda ne poroča o gospodu Štruklju in Erjavcu, ampak take kot onadva poliva z golidami gnoja.
Kakšen napredek! Aleluja, pluralizem! Adijo, konflikt interesov!
Ponavljam: v vojni z mediji posameznik ne more zmagati — lahko pa zmagajo avtoritarni norci na oblasti. In Janša je zdaj na oblasti. Avtoritaren norec, obdan z avtoritarnimi norci. Kot posameznik ni mogel zmagati in je bil zato non-stop tepen. Nebogljen sicer ni bil, ker ni bil nikoli čisto sam, pa tudi borec je. Pa vendarle je bil dovolj ranljiv, da so ga žagali, mu sodili, ga trpali v zapor in ga metali iz parlamenta.
Zdaj je odbila ura maščevanja.