Korona virus bo človeštvu nedvomno prizanesel. Ljudje bomo preživeli. Bo pa zadal mnogo hujši udarec letošnjemu turizmu. Iz vseh turističnih držav poročajo o odpovedih letovanj in kongresov ter kulturnih in športnih prireditev.
Posledice čutimo tudi pri nas. Še posebej v Ljubljani, ki je zadnja leta doživljala pravi turistični bum, v središču mesta ter na Prešernovem trgu in Tromostovju srečujemo skoraj samo še domačine. V restavracijah dobiš mizo v običajno najbolj zasedenih terminih tudi brez rezervacije. Samo tu in tam se pojavijo manjše skupine turistov, a to turizma ne rešuje. Iz tujine že poročajo o ukrepih pomoči, ki jih načrtujejo države za premostitev težav, medtem ko pri nas o tem šele razmišljamo. 
Mogoče sem prav zaradi praznih ulic po dolgem času v vsej njihovi veličini zagledala izložbena okna Filipovega dvorca — te čudovite zgradbe, ki skupaj s Kresijo deluje kot mogočna vrata v staro mestno jedro. Obe palači sta bili sezidani po ljubljanskem potresu, med letoma 1896 in 1898. Projektiral ju je arhitekt Leopold Theyer v neorenesančnem slogu. Filipov dvorec je dobil ime po takratnem lastniku, bogatem trgovcu Filipu Schrayerju, ki je dal zgradbo sezidati.

Suvenirji

Filipov dvorec je znana trgovina tik ob Tromostovju, na najbolj elitni lokaciji prestolnice, ki je leta in leta veljala za simbol Ljubljane, kakršno smo nekoč poznali. Ko si vstopil vanjo, je bilo to potovanje v svet in čas elegance, lepote, stila in prefinjenega svetovljanskega okusa Ljubljane pred 1. svetovno vojno. Takrat smo bili še del habsburške monarhije. Ljubljana je bila ena od metropol cesarstva, o čemer imamo dovolj verodostojnih potrditev.
Vendar ni videti, da bi znali in se trudili to dejstvo kapitalizirati kot zgodovinsko  in turistično zanimivost. Prav nasprotno. Kot da se tega obdobja sramujemo. Le zakaj?
Stojim torej pred Filipovim dvorcem in ne morem verjeti očem. Čudovite izložbe dragocenih, ličnih predmetov za dom so se spremenile v bedna okna s kramarsko ceneno turistično navlako. Drži, da turisti radi posežejo po spominkih, zato je prav, da jih imamo. A ne kakršnekoli.
Tam najdete vse od čokolade, izrezljanih krožnikov in vžigalnikov pa do majic, kap in plišastih zmajev. Marsikaj, kar s pristno domačo obrtjo, kreativnostjo in znanjem nima nobene zveze.
V turističnoinformativnem centru nasproti Filipovega dvorca imajo prav tako prodajajo spominke, kot tudi v trafiki na začetku tržnice. V zračni liniji dvestotih metrov od Filipovega dvorca so vsaj 3 čokoladnice.

Nemo opazujejo

Elitna lokacija s tako zbrano in izbrano ponudbo, ki je v Ljubljani ni bilo nikjer drugje, je preteklost. Preteklost je tudi podjetje Dom, ki je bila najemnik trgovine v najboljših časih. Današnji Filipov dvorec ponuja izdelke, ki niso vredni niti enozvezdičnega turizma, kaj šele petzvezdičnega, s katerim se hočemo postavljati.