In memoriam Andrej Baraga (1965-2022): Un iz sodišča. Zame naš Bagi.

Leto 2013. “Ej, pejt brat moj blog,” sem poslala nekomu na njegov FB zid. Kar naenkrat sem spodi zagledala komentar: “Tole je pa dobr. Bom še bral.” In kdo je zdej ta, k kr komentira? Andrej Baraga? Kdo je pa zdej ta? Kdorkoli že, samo naj me bere. Pisala sva si še na privat in tako se je začelo najino prijateljstvo.

Jaz, zapita, z vsemi živimi kartotekami, on predsednik sodišča. Če zares pomislim, najini življenji ne bi mogli bit bolj različni. Po drugi strani pa sva imela vse skupne točke. Nikoli in nikdar si nisem mislila, kako se bova povezala. Če preštejem na prste top five frendov, je bil on eden izmed teh. Nisva se ozirala na to, da je on sodnik in jaz kr ena, k je mela skor vse bivše tipe po zaporih. Pustila sva si bit to, kar sva. Ko je on v uni halji sredi dvorane sodil, sem jaz čakala pred sodiščem in pošiljala SMS: “Dej prid že dol, pelj me na kosilo!”

Sonček

Najina kosila, ja. “Tereza, sobota je. Sonček.