Hvala lepa za otroke. V vrečo pa v ta prvi kontejner.

Kr naenkrat sem postala ena unih tet, k cele dneve gleda slike in videe svoje nečakinje. Topim se ob gledanju in cvilim: “Joj, kok je lepa.” Pankerca moja se je rodila s tako čupo, da nč jasno. Svoji mami je celo nosečnost delala zgago v trebuhu zarad teh las. Je pa tud tečna v pizdu mater. To je sam jok skoz. Ko sem vidla, kako joka, sem rekla, sam v koš z njo.

Je rekel brat, da je isto rekel bejbi. Najdeva vrečo pa v ta prvi kontejner. Njen life je pit pa srat pa se dret. Po teti, direkt. Naporna je ful in se mi brat kr smili. Kamoli bejba od brata. Ona sestanek fura prek kompa, zraven pa tamala skoz na joško priklopljena. Jao, kaj ji bo ta iz sis nardila.

Tko da hvala lepa za otroke. Če bi moški rojevali, še mogoče. Ker je total nefer. Moj brat se je dal sam dol, ona je bla pa noseča, rodila, doji in una se je skoz drži. In pol je isto od obeh? Ne vem, zakaj ne more bit obratno.

Prasice, sorry

K smo že kle, brat kot fotr zdej ma v