Kolumne

Hočejo nas besne. In ko rečem “nas”, mislim vse. Bes se oplaja.

7.5.2022 / 06:10 Komentiraj
Vedno se lahko pogovarjamo o TV. O oddajah, vsebinah, voditeljih, spremembah, zamenjavah, koncih in začetkih. Tako ostaja živa.

Turškemu sultanu so svetovalci prinesli novice z ulic, da si ljudstvo na njegov račun pripoveduje šale. Sultan jih je začudeno pogledal in dejal: “Šale? To je dobro. Pridite mi povedat, ko tega ne bodo več počeli.”

Anekdote se spomnim iz otroštva. Žal sem pozabil, za katerega sultana konkretno je šlo, a njegova izjava se mi je s svojo modrostjo globoko vtisnila v spomin. Vladar, ki ve, kakšna je njegova vloga, zna izmeriti atmosfero v državi — predvsem pa ve, kaj naj s tem podatkom počne.

Dokler si ljudje na račun oblastnikov pripovedujejo vice, je vse v redu. Kaj pa, ko začne oblast vleči poteze, ki se zdijo kot vici? Ko ob neki informaciji ne moremo reči drugega kot: “Ne, to ni res, a ne? To je zajebancija? A ne, da je?!” Pa se izkaže, da je stvar še kako resna.

Kar zveni in se bere kot vic, praviloma tudi je vic. Razen takrat, kadar ni.

Ni smešno

Pomislek tega tipa me je obšel v torek, ko sem

“Ste opazili, kako malo vicev smo si govorili v zadnjih dveh letih? Kako malo štosov tipa “prideta Janez in Aleš v gostilno”?” — [Fotografija: Marko Crnkovič]
NAROČI SE PRIJAVI SE

Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino. NAROČI SE