Zdi se mi, da že dolgo ni bilo toliko pisanja, govorjenja in drugih aktivnosti, kot so posveti in okrogle mize, o mednarodnem dnevu žensk. Kot da se pod okriljem 8. marca ponovno oživlja močno žensko gibanje za enakost spolov in enake pravice. 

Na Kongresnem trgu v Ljubljani sta mi neznani dekleti podarili vrtnico. Kar tako, s čestitko za dan žena. V bližnji veleblagovnici so mi ob vstopu podarili čokoladnega medvedka. Kar tako, s čestitko za dan žena. Ženske smo v petek dobile toliko rož, kot da so cvetličarne imele garažne razprodaje, ker bi se hotele znebiti zalog. Vrste čakajočih — moških —, da kupijo cvetje, pa so se mi zdele daljše kot pretekla leta.

Zato se je spontano odprlo vprašanje, kakšen bi bil ta svet, če bi volile samo ženske.

Nova Zelandija, 1893

Pred stoletjem in pol, ko je bila sodobna demokracija še krepko v povojih, je bila volilna pravica omejena na ozek krog ljudi. Sprva je prevladoval kriterij premoženja, pozneje kriterij izobrazbe oz. ponekod pismenosti. Splošna volilna pravica (za moške) je bila v Franciji in Švici uvedena leta 1848, v Nemčiji 1869, v Avstro-Ogrski 1907, do leta 1920 pa še v drugih zahodnoevropskih državah.

Prve zahteve po ženski volilni pravici so vzniknile že po francoski revoluciji (1789–94), vendar je bila kljub močnim gibanjem za uveljavitev šele po sto letih (1893) Nova Zelandija prva država, ki je ženskam to res omogočila. V večini držav so ženske dobile volilno pravico v začetku 20. stoletja (nekje do leta 1921), v nekaterih pa po 2. svetovni vojni (Francija in Italija 1946, Belgija 1948, Grčija 1952, Portugalska 1974, Švica pa šele 1968).

V Kraljevini SHS so uvedli splošno volilno pravico na občinskih volitvah leta 1920. Volili so vsi — moški in ženske — starejši od 21 let. S tem je bila v tudi Sloveniji prvič uzakonjena splošna ženska volilna pravica. Toda Jugoslovanska demokratska stranka je že leto pozneje to uredbo črtala. Volilno pravico so ženske ponovno dobile šele leta 1945 v novi Jugoslaviji.

Teme in prioritete

Svet so torej še v začetku 20. stoletja oblikovali moški. Kakšen pa bi bil svet danes, če bi volile samo ženske?

Natančne posledice je seveda nemogoče predvideti. Na osnovi drugih podatkov in dognanj bi morda lahko postavili oceno, zares in z natančnimi številkami pa tega ne bomo nikoli izvedeli. Ker do tega nikoli ne bo prišlo. Zatorej hipotetično.    

Verjetno bi se volilna udeležba žensk povečala, kar bi lahko privedlo tudi do močnejšega zastopanja interesov žensk v politiki. Delež poslank v parlamentu bi bil precej višji, kar bi privedlo do enakopravnejše politike. 

Zelo verjetno je tudi, da bi se spremenile teme današnjih političnih razprav in prioriteta vsebin. Prav možno je, da bi se bolj uveljavljala in upoštevala področja, kjer je večji interes žensk.

Zaposlenost

Tradicionalne vloge spolov bi se lahko spremenile, saj bi ženske dobile več moči in vpliva. Posledično bi se lahko hitreje uveljavila enakost spolov, saj bi imele ženske možnost vplivati na zakone in politične odločitve, ki izboljšujejo njihove družbene in življenjske pogoje. Možno je tudi, da bi se diskriminacija žensk na drugih področjih — recimo na delovnih mestih — zmanjšala, če bi imele več politične moči.

Nič posebnega se ne bi zgodilo na ravni zaposlenosti. Pri nas samo peščica žensk ni zaposlenih in delajo doma kot gospodinje in matere. Bi se pa močno spremenili vzvodi za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Ali bi to vplivalo tudi na dvig rodnosti, ki je v Sloveniji kritična in ne zadošča niti enostavni reprodukciji, je težko reči.

Manj vojn?

Neenakost plač med moškimi in ženskami bi se najbrž tudi zmanjšala, saj bi se ženske v praksi bolj zavzemale za svoje interese. Tudi stopnja revščine med ženskami bi se znižala, saj bi politika lahko sprejela bolj usmerjene ukrepe za podporo ženskam in družinam.

V družbi nasploh pa bi verjetno prevladalo več empatije in čustvene inteligence. Pa bi bilo zato manj vojn, manj nesmiselnih spopadov? Bi imeli boljšo komunikacijo, ki je temelj vsakega vodenja? Več pravičnosti? Boljše politike?

O tem lahko samo ugibamo.

Današnja mladina

Ob večjem angažiranju žensk v javnem življenju pa se gotovo ne bi soočali z mnenji slovenskih mladostnikov — osmošolcev, dečkov —, od katerih je v raziskavi Odnos do enakosti spolov leta 2022 samo 86 % menilo, da bi moški in ženske morali imeti enake možnosti za sodelovanje v vladi. Kar 32 % jih meni, da se ženske ne bi smele ukvarjati s politiko, 39 % pa se jih strinja, da bi v primeru pomanjkanja zaposlitev moški morali imeti več pravic do zaposlitve kot ženske. Samo 80 % jih meni, da bi morali moški in ženske za enako delo dobiti enako plačilo, kar 48 % pa je prepričanih, da so moški bolj usposobljeni za politično vodenje kot ženske. Vsi ti rezultati so slabši kot leta 2016, ko je bila opravljena prejšnja raziskava.

Vas ti rezultati skrbijo? Mene zelo.

Pozabljena polovica

Obstaja tudi nekaj študij, ki se ukvarjajo s vprašanjem, kako bi izgledal svet, če bi volile samo ženske.

Študija Mednarodnega denarnega sklada iz leta 2019 je pokazala, da imajo države z večjim deležem poslank v parlamentu višjo gospodarsko rast in manjšo neenakost. Študija Univerze v Göteborgu iz leta 2020 pa je ugotovila, da imajo države z večjim deležem poslank v parlamentu boljšo politiko za spodbujanje enakopravnosti spolov.

A tudi te študije omogočajo samo omejene domneve o svetu, v katerem bi volile samo ženske. Dejanske posledice bi bile kompleksne in jih je težko predvideti. Z večjo gotovostjo pa si le upam zapisati, da bi volilna pravica samoza ženske lahko imela številne pozitivne učinke na politično aktivnost žensk, enakost spolov in gospodarski razvoj. 

Seveda pa si ne želimo moškim odvzeti dane pravice. Nočemo pa ostati pozabljena polovica človeštva. In da to ne bomo, rabimo tudi moške.