Putin pravi, da bo izvoz ukrajinskega žita iz ukrajinskih pristanišč stekel takoj, ko bo Zahod ukinil sankcije zoper Rusijo, sprejete zaradi vojne v Ukrajini. Zahod pa sevda pričakovano še zaostruje ukrepe. Predstavlja se kot branitelj ne samo Ukrajine, temveč tudi zahodnih vrednot, kot sta svoboda in demokracija. Torej kot branik Zahoda in zahodne civilizacije. Karkoli naj bi to bilo.
Izgovor
Skratka: Zahod počne točno to, kar Putin izkorišča kot izgovor, da ne bo omogočil izvoza ukrajinskega žita. Kar bo pripeljalo do prehrambene krize svetovnih razsežnosti.
Zahod ne bo popustil Putinu in njegovemu izsiljevanju, Putin sam pa ne bo popustil Zahodu in zahodnemu izsiljevanju. Situacija spominja na infantilno igračkanje dveh otrok. Dveh grandioznih selfov. Igračkanje, ki že izstavlja zelo visok račun za Ukrajince. In Ukrajino. Račun za Ukrajince je že jasen, račun za Ukrajino kot državo pa še ne. Ni pa nepomembno, da tudi ukrajinsko vodstvo priznava, da ruska vojska obvladuje že okoli 20% njihovega ozemlja. In vojni še kar ni videti konca. Dlje ko vojna traja, več ukrajinskega ozemlja Rusija nadzira.
Tudi Zahod ni več varen
Toda vrnimo se h grozeči lakoti. Za katero se zdi, da je tokrat morda ne bo mogoče omejiti samo na neevropski svet. Jasno namreč postaja, da tudi Zahod ni več v celoti zavarovan pred posledicami lakote, ki se napoveduje kot posledica možnega embarga na ukrajinsko žito. Tako kot tudi ni več zavarovan pred posledicami pomanjkanja nafte in zemeljskega plina, ki jo že povzroča in jo bo še povzročala odsotnost ruske nafte in zemeljskega plina na svetovnem trgu.
Kapitalske elite niso socialne. In ker niso socialne, sprejmejo in prakticirajo vsako rešitev, ki jim omogoča večje zaslužke. To so že od konca 2. svetovne vojne tudi vojne. Res je, da doslej še niso podprle vojne v Evropi. Zdaj pa so jo. Ne samo podprle. Zdaj jo vzdržujejo.
Zahod kot enega od ukrepov zoper Rusijo planira popolno neodvisnost od ruskih energentov. Strokovnjaki opozarjajo, da takšna neodvisnost ni možna niti tehnološko niti pravno niti energetsko. Vsaj ne tako, da ne bi kot bumerang zadela tudi Zahoda. In Zahodnjakov. Zahodnega načina življenja.
Zahod ni zavarovan pred posledicami, ki jih bo prinesla tako imenovana energetska neodvisnost od ruskih energentov. Ceno za to neodvisnost bodo oz. bomo tako kot ceno za odsotnost ukrajinskega žita na svetovnem trgu plačevali tudi Zahodnjaki.
Zorni kot
V tej luči se zdi nerazumno, da se Rusija in Zahod ne dogovorita za pogajanja za ustavitev vojne v Ukrajini. Konec vojne bi namreč več kot očitno koristil tako enim kot drugim.
Toda kljub stalnim pozivom k zaustavitvi vojne — zadnji v vrsti včeraj v evropskem parlamentu — se v praksi ne zgodi nič. Tega ni mogoče razumeti. To se zdi povsem neracionalno.
Vendar je to mogoče le, dokler ne zamenjamo zornega kota. In zorni kot je nujno treba zamenjati, če hočemo razumeti, zakaj kljub vsem pozivom ne Rusija ne Zahod ne naredita za zaustavitev vojne nič, ampak jo ravno nasprotno na vse možne načine podpihujeta in nadaljujeta.
Če zamenjamo ta zorni kot, postane jasno, zakaj Zahod počne to, kar počne. In zakaj Putin počne to, kar počne.
Niti za nekaj odstotkov
Zorni kot, iz katerega je treba gledati navidez nerazumno delovanje Zahoda in Rusije v zvezi z vojno v Ukrajini, je zorni kot denarja. Natančneje rečeno zaslužka. Oziroma profita. Kajti tisto, kar vojna v Ukrajini kapitalskim centrom omogoča, je brez vojne neizvedljiva podražitev energentov in hrane. Brez vojne v Ukrajini kapitalski centri ne bi mogli dvigniti cen hrane in energentov niti za nekaj odstotkov, ne da bi pri tem izzvali socialnih nemirov in nezadovoljstva v lastnih državah in družbah. Zdaj, ko je v Ukrajini vojna, pa cene energentov in hrane letijo v nebo. Državljani in državljanke zahodnih držav pa so lepo tiho. Nasedli so namreč logiki, da je tak razvoj dogodkov nujen zaradi vojne v Ukrajini.
Zahod kot enega od ukrepov zoper Rusijo planira popolno neodvisnost od ruskih energentov. Strokovnjaki opozarjajo, da to ni možno niti tehnološko niti pravno niti energetsko. Vsaj ne tako, da ne bi kot bumerang zadela tudi Zahoda. In Zahodnjakov. Zahodnega načina življenja.
Zakaj se nič ne zgodi?
Iz tega zornega kota je jasno, zakaj ne Rusija ne Zahod ne naredita nič za ustavitev vojne v Ukrajini. Ker jima to ni v interesu. Oziroma: ker to ni v interesu njihovih kapitalskih elit. Kapitalske elite delujejo po logiki maksimizacije zaslužkov. Ne oziraje se na to, kolikšna in kakšna je cena teh zaslužkov za običajne državljane in državljanke njihovih in drugih držav.
Kapitalske elite niso socialne. In ker niso socialne, sprejmejo in prakticirajo vsako rešitev, ki jim omogoča večje zaslužke. To so že vse od konca II. svetovne vojne tudi vojne. Na najrazličnejših koncih sveta. Res je, da zaradi lastnih zaslužkov doslej še niso podprle vojne v Evropi. Zdaj pa so jo. Ne samo podprle. Zdaj jo vzdržujejo.
In ta računica se jim krasno izide. Rekordne cene hrane in energentov so sanjski način povečevanja profitov. Hrano in energente namreč potrebujemo vsi. Tudi tiste države, katerih kapitalski centri brez vojne v Ukrajini cen energentov in hrane ne mogli pomembno zvišati.
Zato žal ne gre pričakovati, da bo vojne v Ukrajini kmalu konec. Prej nasprotno.