Čutim se dolžnega opozoriti na totalitarno prakso slovenske feministične falange. Gre za samopašen intelektualni lobi, ki javno utišuje in diskreditira ljudi, ki se po njihovih kriterijih ne bi smeli javno oglašati.
Tokrat jo je spet fasal že tako ali tako utišani in diskreditirani Roman Vodeb.
Na ta stalinizem social justice warriorsov opozarjam iz dveh razlogov. Najprej mi gre za princip svobodomiselnosti. Vodeb zna biti nesramen — pa kaj? pa naj! —, vendar definitivno ne govori in ne piše nič takega, kar bi bilo treba prepovedati in/ali cenzurirati.
Drugi razlog pa je interne narave. Roman Vodeb je kolumnist Fokuspokusa. Zato moram tudi kot urednik zanj zastaviti besedo.

Za kaj gre?

Naveza ženskih in lezbičnih društev in za politično korektnost vnetih posameznikov in posameznic je lansirala peticijo programskemu vodstvu in upravnemu odboru 35. Slovenskega knjižnega sejma (26.11.–1.12.). V njej od njih meni nič, tebi nič zahtevajo, da umaknejo s programa za 28. november napovedani pogovor z Vodebom — citiram: z »nasprotnikom naprednih družbenih sprememb, samooklicanim psihoanalitikom in javnosti že predobro poznanim seksistom, šovinistom in antifeministom« — ob izidu njegove knjige Prvi spol ali Penis in ženska želja.
Ti — ali natančneje rečeno, te —, ki se spravljajo na tako imenovane in/ali domnevne seksiste, šoviniste, patriarhaliste, tradicionaliste, homofobe, bla-bla-bla, so v resnici (tudi) sami tisto, kar očitajo svojim tarčam. Sovražniki svobode govora. Intelektualni totalitarci. Mentalna in socialna policija. Gender junk filter. Novokomponirana komisija za šund pri Republiškem komiteju za kulturo!

Neuničljiva Norma Bedov

Vse, kar ste vedno hoteli vedeti o Romanu Vodebu, pa se vam ni zdelo vredno vprašati, ker so vam o njem že kao vse povedale militantne feministke, lahko izveste iz teksta Branka Gradišnika z naslovom Neuničljiva Norma Bedov ali ultraseksistke na lovu na čarovnika.
Priznati moram, da ima prav Gradišnik zasluge, da sem Vodeba angažiral kot kolumnista. Če zna kdo pisati dobro publicistiko — in kdo bi se v tem kosal z Branetom? —, me ni težko prepričati. What the hell, sem si mislil, zakaj pa ne bi vzel še njega.
In ni mi žal. Vsebinsko in žanrsko gledano je Vodeb kot borderline intelektualec iz drugega, svojega sveta prava poslastica in velik izziv, ker zahteva kar obilen, a cum grano salis editing.
Je pa še ena plat. Pred kratkim mi je zvest prijatelj in fan (sicer kolega iz medijev) priznal, da ne bo obnovil naročnine na Fokuspokus samo zato, ker objavljam Vodeba: »Crni, nek higienski minimum pa vseeno mora bit,« mi je rekel.
Ah, no. Ker se mi je mudilo, se nisem spustil z njim v razpravo. Odveč je poudarjati, da kolumnist ni naprodaj za 20,99€ na leto — da pa na vsak način z veseljem trosim pesek v dobro podmazano kolesje naprednjaških dušebrižnikov levice. S svojimi teksti ali s teksti drugih.

Šikaniranje, denunciranje, cenzuriranje

To seveda ni prvi tak primer feminističnega šikaniranja — niti na Vodebov račun in niti nasploh. Cenzurirali in denuncirali so tudi Gradišnika samega, da VVG niti ne omenjam. Oba sta bila žrtvi iste revije oz. priloge.
Pa saj ne gre samo za Ono. Lovke sufražetk sežejo še dlje in še višje. Spomnite se recimo incidenta leta 2015, ko so feministične intelektualke pritisnile na Cankarjev dom zaradi festivala Femme Féminité — z argumentacijo, da kulturna institucija ne sme družbi vsiljevati stereotipne ženstvenosti.
Organizatorka je na apel odgovorila s prijavo fakultetam, naj dotične očitarke odpustijo, nazadnje pa je prireditev sama stornirala.
Me prav zanima, kaj se bo zgodilo na SKS. Se bodo etablirani avtorji, založniki in knjigotržci postavili za ubogo parijo? Človek je napisal provokativno in za okus priloge Ona in njene klientele — ali Rdečih zor ali Feminaci Filofaksa, for that matter — neprijazno in šokantno knjigo, vendar po svoji vesti in prepričanju, in jo izdal v samozaložbi?

Zagovor volka, medvedja usluga

Tipično pa je še nekaj. Tudi v primeru SKS vs. Vodeb se sicer najdejo dobronamerneži, ki ga zagovarjajo. Vendar za vsak primer ne pozabijo pripomniti, da se z njim sicer ne strinjajo, ampak …
Branijo ga skratka iz principa. Ker če poveš, da se z nekom ne strinjaš, potem ima tvoj zagovor večjo moralno težo. Da volk zagovarja volka ali ovca ovco, ni nič takega. Moralni news je, če volk zagovarja ovco ali ovca volka. In sploh, kako bi lahko Slovenec zamudil priložnost, da pove, kam spada? Ali da bi rekel nekaj, zaradi česar bi mu lahko kdo pripisal, da spada drugam?
To zagovarjanje drugače mislečega oponenta pa je v primeru načelne podpore Žige Turka Romanu Vodebu to nedeljo dobilo novo dimenzijo.
Turk pravi: »Pred dnevi je po internetu zaokrožila peticija, da naj se nekomu* ne dovoli nastopiti na Knjižnem sejmu.«  — zvezdico pa v fusnoti razloži takole: »Ne bom ga omenjal, ker se z njim pretežno ne strinjam.«
Neverjetno! Ker se njegovo veličanstvo Mister Freedom of Speech z njim ne strinja, Roman Vodeb zanj ni vreden niti toliko, da bi ga omenil z imenom in priimkom! Kot nepomembnega anonimusa ga je izkoristil samo za to, da je sesul »način razmišljanja napredne inteligence« — čeprav mu ni ravno naredil usluge s trditvijo, da operira z »znanstvenimi dejstvi«, sebi pa tudi ne z retoričnim vprašanjem: »So reakcionarni pogledi in nazadnjaške vrednote kaj slabega?«.
Vodeb nima pravega razloga, da se Turku zahvaljuje za podporo. Zagovor volka je po nerodnosti in iz nevljudnosti postal medvedja usluga.

PS:

Ko ravno zaključujem ta tekst, mi Roman Vodeb pošilja updatan link na feministično peticijo z dodanim odgovorom Zdravka Kafola. Takole pravi predsednik Upravnega odbora 35. SKS:

»Knjižni sejmi so povsod po svetu tržnice idej. Nimajo svoje ideološke, vrednostne, nazorske usmeritve. Če bi jo imeli, bi vsakokratno vodstvo »naredilo« sejem po svoji podobi. Enkrat bi npr. zavrnili islamski center, drugič katoliške založbe, spet tretjič LGBT- dogodke, lani npr. pisatelja iz Donbasa v Ukrajini, pa kanadskega profesorja …«
»Edini kriterij, ki ga organizatorji sejma smejo in morajo uporabljati, je zakon RS! Dokler neke osebe, pravne ali fizične, ne iščejo organi pregona, dokler neka knjiga ali publikacija pri nas ni prepovedana, je ta oseba in/ali knjiga lahko na sejmu. Takšno je tudi stališče največjega svetovnega knjižnega sejma, frankfurtskega, in to ima SKS zapisano v svojem kodeksu delovanja.«

Pa še to: ker se SKS za njihovo peticijo ne zmeni, zdaj kdo drug kot Domen Savič na Facebooku poziva k motenju pogovora z Vodebom. Protestniki imajo v načrtu žvenketanje z drobižem v emajliranih lončkih, medtem ko bo Vodeb govoril.