Kolumne

Evrovizija ni poceni. Andrej Hofer mora enkrat na leto v službo.

18.5.2021 / 06:10 Komentiraj
Seveda bom gledal. Čeprav vsako leto rečem, da ne bom. In pizdakal na Twitterju in navijal za naše. Čeprav mi pesem ni všeč.

Priznam. Evrosong gledam vsako leto. Odkar vem zase. Torej nekako od leta 1981 dalje. V končni fazi gre za tekmovanje, ki nam je dalo Abbo in Céline Dion. In Dan ljubezni.

Gledam ga, čeprav je že 20 let samo freak šov, na katerem ponavadi zmaga tisti, ki je bolj debilen. Zakaj ga je za svojega vzelo LGBTQ+ gibanje, ne vem.

Da skladbe med seboj tekmujejo, je že v osnovi neke vrste kozlarija, ampak roko na srce je tako že od nekdaj. Torej vsaj od novembra 1955, ko je ameriška revija Billboard prvič objavila lestvico Hot 100 (singlov) in kot merilo uporabila maloprodajo v trgovinah s ploščami.

Mutenje z glasovi

Samo leto pozneje je bil v švicarskem Luganu prvi Evrosong. Tekmovanje organizira EBU, evropsko združenje (javnih) radiotelevizij — torej tistih, ki si malhe polnijo z našimi obveznimi naročninami.

Nismo še pozabili znamenitega vzdiha “ne morem faking verjet”, ko ni zmagala tista, ki je bila mišljena

“Festivali tekmovalnega značaja so preživeta stvar. Kljub temu pa ne dvomim, da pa Evrosong še dolgo laufal. Interesa je več kot dovolj, zaslužka pa očitno tudi.”
NAROČI SE PRIJAVI SE

Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino. NAROČI SE