Rubrike
#lifestyle #nove knjige #odlomek
eva mahkovic bo jutri artikulirana. eva mahkovic bo jutri imela mnenje.
Logo 07.09.2019 / 20.22

in jutri ne bo ljubosumna. ali petty! ali kalimero! (mogoče je to plan za naslednji mesec.) ((za naslednje življenje.))

»na koncu sem pristala pri bralette, ki ga oblečeš čez glavo in se pri tem počutiš, kot da si stara dvanajst.«

objavljamo odlomek iz knjige eve mahkovec z naslovom na tak dan najbolj trpi mastercard. gre za za njene zapise, ki so bili objavljeni na facebooku kot statusi med decembrom 2016 in aprilom 2019. teksti, prvotno namenjeni avtoričinim prijateljem na facebooku, odsevajo urbano življenje zaposlene ljubljančanke, stare okrog trideset let. to so popisi vsakdanjih dogodkov, slučajno slišane in zabeležene situacije sodobne ljubljane, komentarji aktualnega družbenega dogajanja, intimne izpovedi, kombinacija teh zapisov pa se sčasoma sestavi v dnevniško, koledarsko formo, saj so zapisi izrazito umeščeni v prostor in čas. teksti so po formi in žanru hibridi, ki se gibljejo med prozo in poezijo, vendar niso ne eno ne drugo. glede na to, da so nastali za družabno omrežje, postopoma oblikujejo svojo literarno vrsto z lastnimi pravili in specifičnim jezikom, ki z emojiji in drugimi elementi sledi interaktivnosti medij, v katerem so nastali.
knjiga eve mahkovic je izšla pri beletrini.

30 November 2017 at 22.58

jutri zjutraj ne bom zaspala na bootcamp. 
jutri bo retinol deloval in ne bom imela ogabne kože. 
(jutri ne bom cela ogabna.)
jutri bom artikulirana. 
jutri bom imela mnenje.
jutri se bom igrala s fjodrem in njegovo plišasto lisičko.
ali ga jutri vsaj ne bom napizdila, ko bo na koncu jutrišnjega dneva divjal.
ali pa mu bom jutri vsaj umila zobke. bolj natančno. jutri. ker za natančnost v vsakem danes zmanjka časa, ljubezni in potrpljenja.
jutri bom pobrala odpadle liste božičnih zvezd. 
jutri ne bom vsake pizdarije interpretirala kot napad nase.
in tudi čustvena ne bom.
(oziroma bom, ko bo to smiselno.)
jutri, pa tudi naslednji teden se ne bom sekirala zaradi datuma oddaje doktorske dispozicije in prav tako jutri in naslednji teden se tudi ne bom sekirala, ker se nihče od mentorjev ne zmeni zame, in tudi osebno tega ne bom vzela. 
jutri zvečer ne bom lačna in mi potem glede tega ne bo treba ukrepat. 
jutri se tudi ne bom sekirala zaradi vsake besede, ki jo rečem. (tudi če bo nesramna.)
in jutri ne bom ljubosumna. ali petty! ali kalimero! (mogoče je to plan za naslednji mesec.)
((za naslednje življenje.))
in jutri se tudi ne bom sekirala zaradi financ, pa tudi naslednji teden ne, pa tudi sploh ne, pa tudi zaradi zapravljenih financ ne, ker bom jutri vesela zase in za svoje prioritete, tudi če so slabe, in tudi sicer mi bo jutri, še posebej pa naslednji mesec ostalo več denarja.
jutri bom boljša.

8 December 2017 at 23.21

na današnji dan pred 224 leti so z giljotino odrezali glavo krasni blondinki jeanne bécu, zaradi moža bolj znani kot grofica du barry. zgodovina se je spominja kot official in glavne ljubice francoskega kralja ludvika XV., tj. semi-uradni politični položaj, ki je bil pri francoskih kraljih priljubljen (in nujen!) več kot dvesto let.
jeanne se je rodila kot nezakonska hči zelo lepe šivilje in dvomečega meniha. izobraževala se je v samostanu in se od petnajstega leta preživljala s prodajanjem šare po ulicah pariza, kot pomočnica frizerja in oblikovalca klobukov in kot družabnica neke stare vdove (od katere je bila odpuščena, ko je začela motiti zakonsko srečo vdovinih sinov). v bordelu jo je opazil high-class pimp jean-baptiste du barry, jo preimenoval v mademoiselle lange in jo poklicno preoblikoval v aristokratsko kurtizano s številnimi klienti. nastavil jo je tudi kralju. ker je za poklic glavne ljubice potrebovala plemiški naziv, si je izmislil, da je obubožana plemkinja, ponaredil njen rojstni list in jo poročil s svojim bratom grofom. potem ji je življenje steklo. ludvik XV. jo je imel zelo rad, ker pred tem še nikoli ni bil v bordelu. prijateljice je podkupovala z oblekami, ki jih je imela rajši kot politiko, bodoča kraljica marie antoinette pa je zaradi nizkega porekla, lepih stvari, diamantov in lepih las ni marala. ko je ludvik XV. umrl, jo je izgnala v opatijo. čeprav je bila jeanne takrat stara že enaintrideset in bivša kraljeva ljubica, se je lepo razumela z nunami in se v naslednjih letih še velikokrat zaljubila (tudi v več moških hkrati). med revolucijo so ji v okno zagnali odrezano glavo enega njenih fantov.
preden so jo brez posebnega smisla obsodili na smrt pod giljotino, ji je uspelo iz francije pretihotapiti precej draguljev.
rada je imela cvetačo in še danes se po njej imenuje veliko jedi, v katerih je cvetača.
v čudovitem filmu sofie coppole marie antoinette jo je upodobila badass pička asia argento (škoda samo, da se ni videlo njenih tatujev).
bila je lepa in prijazna, ampak odločna. umrla je še ravno pravi čas, da se te lastnosti niso izgubile v preraztegnjenih letih, ko se lepota razblini, prijaznosti se naveličamo, romantično krvavenje pod giljotino pa nadomesti brezimna smrt zaradi črnih koz ali davice ali sifilisa.
ta ženska je naredila iz svojega življenja vse, kar je lahko. happy deathday, jeanne! (emoji: srček, kraljica)

9 December 2017 at 22.55

na današnji dan pred 224 leti je umrla yolande gabrielle de polastron, bolj znana kot vojvodinja polignac, ki se je zgodovina spominja kot najboljše prijateljice ženske z največ diamanti, tristo novimi oblekami na leto, MTV girl in pop ikone vseh časov, francoske kraljice marie antoinette. po govoricah revolucije, ki ni razumela ljubezni do oblek in šampanjca in italijanskih hrtov in mopsov in roza makronov in potice in je po ulicah delila milijon pamfletov z marie in yolande v spotakljivih položajih, sta bili tudi v lezbičnem razmerju.
yolande gabrielle je bila mlada elizabeth taylor svojega časa, samo da je umrla prekmalu, da bi njena lepota postala groteskna (žal njen čas tudi še ni poznal plastičnih operacij, samo umetne lepotne pike). imela je oblak rjavih las, zelo belo kožo in vijolične oči in je na portretih spominjala na zrelo sadje. bila je tako zabavna, da jo je marie na svoje stroške in stroške davkoplačevalcev s celo družino za stalno naselila v trinajstsobnem stanovanju v versaillesu in njenemu možu (ki se ga zgodovina spominja manj) podelila naziv vojvode. čeprav je bila yolande gabrielle na videz skromna in nežna, njeni sovražniki še danes pišejo, da je bila egocentrična, hladna, manipulativna, preveč ekstravagantna in da je rada opravljala druge ljudi v palači (kaj pa naj človek počne ves dan?). veliko let je bila zaljubljena v člana kraljeve garde, vendar je to skrivala, ker marie tuja ljubezen ne bi bila všeč (trinajst sob v versaillesu pa je vendarle treba imeti).
po 1785 sta se marie in yolande gabrielle naveličali druga druge in yolande gabrielle je odšla v anglijo na obisk k georgiani, vojvodinji devonshirski, stilski ikoni in bulimičarki. skupaj sta bili suhi in carski.
ko se je vrnila v francijo, je bilo treba že bežati. umrla je na dunaju zaradi zlomljenega srca ali raka ali sušice točno en mesec in pol po tem, ko se je glava njene prijateljice in mogoče, ampak najbrž v resnici ne ljubezni marie odkotalila v košaro. na grobu so napisali, da je umrla from suffering. njena smrt v (skoraj še) cvetu lepote je postala simbol za propad starega režima krivic in lepih stvari.
menda nikoli ni nosila parfuma, kar je malo čudno.
v sofii coppoli jo je upodobila rose byrne, ki zna carsko ugriznit v ladurée tortico.
čeprav je bila vedno druga, je bila vsaj na videz veselo dekle. happy deathday, yolande gabrielle. (emoji: srček, kraljica)

17 May 2018 at 23.55

danes smo bile z mami in sestro v late night (bra) šopingu v nami. (dokler niso nekatere med nami odkrile tudi popusta na iittalo.) bil je lep oldskul dogodek. najbolj zabavno je bilo na oddelku s perilom, kjer glasbena spremljava ni bila tako slišna, vseeno pa se je (z nekaj odločnosti) dalo dobiti šampanjec. vrste za garderobo so bile precejšnje, ven in not so najbolj frekventno hodile štrapacno oblečene srednjeletne gospe v športnih hlačah ali celo pajkicah in s praktičnimi pričeskami, ki so si izbirale najbolj živahne balonaste modrce (z detajlom poliestrske čipke). ohranjena sedeminštiridesetletnica z levjo blond frizuro in v cougar džinsu s perlami je na pult pred blagajno zložila skladovnico kompletov palmers pušap plus brazilke. vsi kompletki so bili v barvi sivke, turkizov ali klasično kardashian bež. medtem je njen plešasti mož v črtasti majici z veseljem čakal na plačilo. zaripla gajstna prodajalka (verjetno prav tista, ki sem jo pred meseci slišala, kako svetuje nuni pri nakupu čipkastega bodija), je bila v elementu, še posebej, ko jo je kdo prosil za nasvet: »gospa, ne. NE. ne tega modela. ker imate majhna prsa, vzemite tale model. pri tistem, ki ga držite, se vedno vidi luft. pri temle pa je lahko vmes precej lufta, pa se nič ne vidi.« (to ni bilo namenjeni meni.) njeni manj zverzirani kolegici sta medtem živčno skenirali izdelke. videla sem eno samo damo, ki si je spodobno kupila klasične bele spodnje hlačke. ne vem, kaj sta izbrali dve suhi blondinki (cca. petinštirideset) v stan smith adidaskah, od katerih je imela ena torbo céline, druga pa zlikane rdeče hlače na rob (i’m guessing isabel marant). ob pogledu na njiju se mi je ponovno potrdilo prepričanje, da dobri kosi in diskreten botoks ženski rešijo ugled (in naredijo življenje). opazila sem tudi, da lahko v nami hot pink bra dobiš samo v številki DD, obseg 95. na koncu sem pristala pri bralette, ki ga oblečeš čez glavo in se pri tem počutiš, kot da si stara dvanajst.
ker v resnici nisem stara dvanajst, sem si na kozmetiki nameravala kupiti še guerlainov prajmer s pravimi zlatimi delci, ki ga priporoča denise dame in ki bi moj naglo razpadajoči obraz lahko obvaroval pred skorajšnjim propadom, a je stal petinšestdeset evrov (notri so drobci štiriindvajsetkaratnega zlata), zaradi česar sem postala škrta.
{čeprav je šlo dobesedno za to, da rešim lastno kožo.}
v uteho lahko vsaj jamram o bankrotu. kar pa je praktično tudi že del moje identitete. (facepalm blonde emoji)

20 December 2018 at 1.20

ljudje mi pravijo, da sem snobovska
da sem razvajena
da sem cinična
da sem hejterska
da sem politična
da sem preveč pop
ljudje pravijo, da me skrbijo in zanimajo stvari, nevredne skrbi in zanimanja
kot so gube
in botoks
to v življenju ni važno
važno je, da se imamo radi 
in važni so reveži in krivice in bog, ki je prasec, ker ne prepreči vojn in letalskih nesreč (to zadnje ni moje, ampak citat)
(in še vedno je zelo važna tudi visoka umetnost)
((v več oblikah))
ljudje pravijo, da imam preveč rada stvari
ne more si vsak privoščit, da ne hodi v zaro, kar ti obsojaš
ne more si vsak privoščit stanovanja, ki je tvoje
(čeprav je tudi in najbolj od banke)
te stvari niso važne
ne obsojaj
ne stalkaj
ne prisluškuj
ne bodi vzvišena
misli na svoje bližnje, ne pa ves čas samo nase in skozi sebe
ves čas pazi, da ne bo kdo prizadet
od misli, besede ali dejanja (ali je to res?)
ko bo, se takoj opraviči
ne bodi materialistka
[saj v resnici to nisi ti]
{pa sem} 
{sem tudi vse to}
ljudje mi tudi rečejo, da so moji statusi smešni
jaz rečem hvala
čeprav meni niso
ali pa rečejo, da so preveč pop
vzamejo jih preveč resno
ali premalo
kaj jaz vem
kot sem že večkrat povedala, se o življenju in človekovih željah ne da povedati nič definitivnega
enivejs
resnica je, da ne morem pisati o beguncih, vojnah, odklopu elektrike, starih ubogih ljudeh, zlorabah in letalskih nesrečah ali o nečem, kaj naj bi bilo na koncu prava umetniška forma
to bi bilo šele hinavsko 
ampak enivejs
gube in neuspeh in samota in pomanjkanje in izguba in napačne odločitve 
izguba ljudi in izguba imidža in izguba sebe 
in prihodnost
prihodnost
tudi strah pred vsem tem je strah
ki hoče izraz
in je vsaj v iskreni obliki
in vsak strah se mi zdi čisto dovolj univerzalen.

NAROČI SE
#lifestyle #nove knjige #odlomek
Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino NAROČI SE
Share on
Za boljšo izkušnjo na spletni strani uporabljamo piškotke