Ker sem ob svojem osnovnem poslanstvu kritičnega misleca tudi svetovalec in psihoterapevt, imam libidinalne (med)spolne kontekste v mezincu. Zato vem, kam moškemu in ženski kaže kompas — ali bi jima vsaj moral kazati —, kadar se ločujeta. Mnogi se v ločitvenih postopkih zavozlajo in s tem posredno ubijajo svoje otroke. 
Pri ločevanju Zmaga Jelinčiča in Monike Zupanc (Jelinčič) gre za tipično kalvarijo odnosov med moškim in žensko. Največkrat je problem moško skopuštvo in ženski pohlep.
Denar je ekvivalent načela ugodja, tako rekoč simbol luksuza, uživanja. Poleg analne simbolne strukture — ker je vedno tudi simbol prvega otrokovega »darila«, torej dreka — ima denar tudi falično strukturo. Denar je simbol penisa. In kaj pomeni penis moškemu, vemo. Moški daje ženski penis (in njegove izločke), ženska pa ga — vključno z vsem, kar iz njega pride — vaginalno sprejema in »plemeniti«, beri: zapravlja.

Diktat anatomije genitalij

To je ta znameniti libidinalni diktat anatomije genitalij oz. penisno-vaginalne koitusne kompatibilnosti med vagino in penisom. O tem Freud sicer še ni eksplicitno govoril, je pa že pisal o moškem aktivnem in ženskem pasivnem karakterju …
In to so tudi tiste simbolne zakonitosti, zaradi katerih so ločitve pogosto zelo travmatične. Vedno se zalomi pri denarju.
Še posebej problematični so moški skopuhi, ki nimajo moralne razsodnosti in ne štekajo teh naravnih libidinalnih zakonitosti med spoloma. Zato imamo zakone, ki nemočni ločeni ženski načeloma prepustijo pol premoženja — vsaj v Ameriki, kjer je vedno tako, brez pardona — pri nas pa … Predporočne pogodbe seveda opravijo svoje.
Svoje pa dodajo tudi ženske. Posebej tiste, ki so obsedene z denarjem. Pri klasični keš-pički, ki dela po diktatu svojih »sprejemajočih« genitalij — da ne rečem »pohlepne vagine« — vedno nastopajo problemi.

Keš-pičke

Je pa nekaj res: keš-pičke se v objemu feminilnosti — torej svojega sprejemanja —, dobro dol dajejo, beri: dobro seksajo. In kar je najbolj zagatno: običajno so izjemno lepe, mične, zapeljive. Na moške delujejo kot heroin. Seksajo, kot da bi bilo zadnjič. Vedno dajo vse od sebe. Vsaj na začetku — potem pa se ohladijo. Narava spolne želje je pač taka, da se sama po sebi skrha, češ, »to ni to« (»kar sem si želela«).
Takšne sprejemajoče ženske goltajo spermo kot viski. Moški, ki z njimi seksajo, postanejo pravi »narkomani« — vsaj za nekaj časa. Prava jeba pa šele nastane, če ti keš-pička rodi otroka. Gotof si! Ker: »Fuk brez muk je utopija!«
S takimi modrostmi in libidinalimi zakonitostmi inštruiram gledalce na svojih gledaliških predstavah. V igri Lepotica in psihoanalitična zver sem skozi lik Monike Bikinsky razložil številne zakonitosti, ki obvladujejo dobre mrhe, potencialne keš-pičke.

Bistvo dobrih mrh

Če bi si Jelinčič ogledal to predstavo in če bi dojel bistvo dobrih mrh, bi bil lepo tiho in bi svoji zdaj že bivši Moniki lepo skeširal vse, kar od njega zahteva.
V poučni veseloigri Razočarana gospodinja pri seksologu, ki sem jo sam napisal in zrežiral in tudi igram (Sigmana Frojdeba), svarim ravno pred pastmi ločitve. Zato vem, kaj govorim! Vem, kdaj in kako ženski ven udari jeza do lastnega očeta. In če si neka dobra mrha omisli sponzorja in mu za nameček še rodi otroka, potem je morala imeti hude probleme z lastnim očetom, verjetno tudi dedkom …
Ampak ne bom vam zdaj tukaj pridigal. Rad pa bi naštel par libidinalnih, torej psihoanalitičnih zakonitosti.
Takole se je glasil moj nedavni tvit:

»Dobro je, da feministke vedo, kaj si mislim o Jelinčiču in njegovi ex-Moniki: vsak sex starca s 30 let mlajšo žensko je vreden 500€. Vsak otrok, ki ga ženska rodi moškemu, je vreden vsaj 50.000€. Jelinčič je Moniki v resnici dolžan! Vse, kar Monika sedaj zahteva, ji v resnici pripada! Amen!«

Erektibilnost in ejakulatibilnost

Še enkrat: v naravi moškega penisa je dajanje, ki izhaja iz erektibilnosti in ejakulatibilnosti, medtem ko je ženska vagina pasivna, sprejemajoča. Ko zazeva vagina, posrka vase vse — samo moški škrtosti ni kos.