Revija
#Pri treh ribnikih #gostinstvo #MARIBOR
Enkrat gostilničar, vedno gostilničar: Novi Kliček Arsenovič pri Treh ribnikih
Logo 27.11.2019 / 14.56

»Ne gre za gostilno. Gre za več. Za simboliko, identiteto. To je del nas.« — če imamo žilico za lokacije in investicije.

V Mariboru na kosilo: skozi park mimo Rozenhigla k Anderliču ali po promenadi k Arsenoviču? (Pardon, h Kličku?) — [Fotografija: Marko Crnkovič]

Mariborski župan Arsenovič se po debaklih svojih dveh predhodnikov Kanglerja in Fištravca ne more ravno pohvaliti z uresničevanjem pričakovanj razočaranih meščanov.
Nekatera zadnja Arsenovičeva ravnanja vzbujajo vtis, da se zdaj ne več novinec v politiki miselno obnaša preveč trgovsko, vedno bolj pa tudi avtokratsko in vase zagledano — kar kaže tudi izkušnja z ustanavljanjem mestnega glasila.
Nakup stavbne pravice za osrednjo tržnico na Vodnikovem trgu in potem še gostišča Pri treh ribnikih s pripadajočimi zemljišči, kar je na izredni seji potrdil Mestni svet — in to tako, da so razpravo zaprli za javnost —, diši po tem, kot da župan razume Mestno občino Maribor kot svojo lastnino. Tržnico in Klička bo namreč kupilo prav za te potrebe ustanovljeno občinsko podjetje z imenom Mestne nepremičnine.
Čému služi občinski nakup znanega gostišča v parku? Ali smemo pri tem upoštevati dejstvo, da je bil Arsenovič v prejšnjem življenju gostinec z žilico za dobre lokacije in investicije?

Čudovita vizija

Pred svetniki, ki so mu to namero očitali, se je Saša Arsenovič branil s patetično retoriko o zaskrbljenosti, ki je od lastnika nekaj objektov s hrano in prenočišči ne bi pričakovali:

»Ne gre za gostilno. Gre za bistveno več. Gre za simboliko, dostojanstvo, identiteto. Tega si ne smemo vzeti. To je del nas.«

Del nas? Torej tudi del župana?
Njegova skrb za dostojanstvo — pri čemer je manjkalo pojasnilo, odkod bo MOM vzela denar za ta nepremičninski biznis in komu bo posledično priščipnila dotacije (četudi jih bolj potrebuje) — je včeraj dosegla vrhunec v hitropotezni razlagi zbranim novinarjem, kakšni interesi ga dejansko vodijo. Župan je, kot so poročali na POP TV in 24ur.com, odkril lastni interes:

»Vse, kar se dogaja v Mariboru, je tudi moj lastni interes, saj sem tudi jaz občan tega mesta in si izredno prizadevam, da bi celotno mesto prišlo tja, kamor do danes ni prišlo. Vizija je čudovita.«

Če povedano razvežemo v silogizem, je Arsenovič izpeljal argumentacijo zelo spretno in učinkovito. Kaj je dejansko sploh povedal v nekaj elementarnih premisah in sklepih?

  • »Nakup Treh ribnikov in vse, kar se dogaja v Mariboru, je v interesu vseh Mariborčank in Mariborčanov.«
  • »Jaz sem Mariborčan.«
  • »Nakup gostilne Pri treh ribnikih in vse, kar se dogaja v Mariboru, je torej tudi v mojem interesu.«

Logična veljavnost in lažne premise

Arsenovičeva replika je bistra, saj se poskuša zmoto prikriti z logičnim sklepanjem. Najprej ponudi napačno premiso, saj namreč ni dokazano, da je nakup znanega gostišča v interesu občank in občanov. Temu doda nedvoumno pravilno premiso, iz obeh pa sestavi silogizem oz. argument z dokončnim sklepom, ki ga je težko spodbijati. S tem torej javno pozornost usmeri v sklep in proč od razprave o premisah.
Težava je v tem, da je logična veljavnost argumenta neodvisna od resničnosti premis, saj je odvisna samo od notranje skladnosti med njimi. Ali povedano drugače: argumenti so logično veljavni tudi v primeru, če vsebujejo neresnično premiso — kar lahko, zlasti v medli medijski naraciji, učinkovito zamaskira napako in spričo zvitega delovanja populističnih politikov — kamor mariborskega župana sicer ne uvrščam — onemogoča njeno pravočasno odkritje.

Retorična učinkovitost

Ker je svoje potencialno osebno zanimanje spretno zamaskiral, se je župan izognil odgovoru na vprašanje. Vse, kar je v interesu Mariborčank in Mariborčanov, je morda res tudi v interesu župana, ker je Mariborčan, toda začetno novinarsko vprašanje je merilo na pojasnilo, ali je vse, kar je v interesu župana, tudi v interesu Mariborčank in Mariborčanov.
Kot vidimo, so navidez logične izpeljave za politike lahko uspešno jezikovno sredstvo. Razprava o resničnosti premis lahko glede na ne preveliko vztrajnost medijev ostane v ozadju bolj ali manj impresivne forme logičnega sklepanja. Končni sklep, da je nakup tudi v županovem interesu, je pač resničen in podan je retorično učinkovito in mu je težko oporekati.
V tem duhu dodajam: župana lahko spraviš iz gostilničarja, ne moreš pa spraviti gostilničarja iz župana.

Kako so gradili MAKS

Sicer pa ni prvič, da se je kak mariborski župan lotil nepremičninskih poslov. Leta 2010 je Franc Kangler hitel z izgradnjo Centra uprizoritvenih umetnosti Maribor (CEUM), v resnici kar novega Pandurjevega teatra — o čemer na široko pišem v knjiga Resnica mesta in mesto resnice —, s katerim je zvabil pokojnega režiserja v Maribor in mu ponudil pomembno mesto znotraj Evropske prestolnice kulture.
Takrat je občinsko podjetje ZIM, ki bi moralo izpeljati projekt ob Ruški cesti (kasneje znan pod imenom MAKS), odkupilo zemljišča po sumljivih cenah, občina pa je hkrati sklenila podpisati 20-letno najemno pogodbo s podjetjem ZIM, ki bi moralo izpeljati naložbo, v občinskem gradivu ocenjeno na natanko 51.398.553 evrov.
Kot vemo, je projekt v vrednosti polovice Stožic klavrno propadel. Naslednji župan Fištravec je tam obljubljal »ameriško univerzo«, toda na Ruški še danes zeva ogromna luknja.

NAROČI SE
#Pri treh ribnikih #gostinstvo #MARIBOR
Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino NAROČI SE
Share on
Za boljšo izkušnjo na spletni strani uporabljamo piškotke